Fant je domač z mojo družino, jaz pa njegove ne poznam

jaqluine

Na isklaniku nisem našla podobne teme..mogoče ne spada ravno v to rubriko, ampak vseeno:
S fantom sva skupaj že skoraj 2 leti. Oba sva že nekaj stara-on je s faksom proti koncu, jaz sem z njim šele dobro začela.

problem je naslednji: on moje starše pozna že nekaj časa, k nam prihaja zadnje čase na kavo in kosilo, tudi ko so moji starši doma, ne samo na skrivaj:) bil je že na naši družinski fešti, z mojim bratom se dogovarja kdaj bota skp košarko igrala, z mojim očijem sta šla skp naš nov avto preizkuset, pozna tudi moje tete in sestrične ter družinske prijatelje, itd...medtem ko jaz njegove mame še nisem spoznala, očeta sem trikrat, sestro mal večkrat. pri njih doma nisem bila še nikoli(razen ko njegovih staršev ni bilo doma) Pri njih sicer velja pravilo, da sme domov priti samo oseba, ki bo bodoči zakonski partner, zato od njega niti ne pričakujem, da me pelje domov-to spoštujem.

osebno pa me to zelo moti-da je on v skoraj že prijateljskih stikih z mojimi domačimi, jaz pa z njegovo sestro nism bila dlje kot eno uro. ko rečem da nisem navajena na njegove mi prav da se bom morala počas navadt, da nisva 2 tedna skp in da bo on kaj naredil, da mi bo bolj komot, pa potem ne naredi nič konketnega. ne želim si da bi bila ta večja kolegica z njegovimi starši, ampak sestro bi pa lahko mal bol spoznala da nebi vsakič, ko bi se videle izločila iz sebe 10l tekočine. tudi ko je prilika, da bi šla kam skupaj z njegovo sestro gre raje sam z njo, ko mu rečem da se malo vidita pa naj greta raje sama.

mogoče sem nezrela, samo počutim se nezaželjno in da ne spadam zraven, medtem ko je on pri nas dobrodošel.fantu ne morem direkt povedat da me moti ker je on že domač z mojimi.
ne zdi se mi pač fer...izpade kot da si pred mojimi želi resne zveze z mano, pred svojimi pa ne. kaj naj storim? a je to normalno da je tako?

drugače se s fantom razumeva in imava rada

Veron|ka

meni se zdi, da če mislita z vajino zvezo resno, da te bo moral prej ali slej predstaviti staršem in ostali družini.. pa si mu to že povedala, da si želiš spoznati njegove? v nasprotnem bo vedno v tebi dilema, zakaj te noče pokazat doma.. saj ni treba, da bi bili ne vem kaki prijatelji in se ne vem kako družili, je pa razumljivo, da te zanima njegova družina..

morda pa ima fant strah pred predstavitvijo.. morda pa se sramuje svojih staršev in zato ne želi, da jih spoznaš.. to pravim, da je samo opcija, saj se večkrat dogaja da kdo nima urejenih odnosov doma in se zato temu tako spretno izmika in išče izgovore..

tudi, če pri njih velja pravilo, da pripelje domov punco, s katero naj bi se poročil, pa mislim, da tudi če gre z njo narazen - da ni treba obžalovati tega, da jo je pripeljal domov.. pač v tistem trenutku se je zdela prava in izkušnje so neprecenljive..

red_rose

js pa mislim da se ne obremenjuj s tem. vsak je drugacen v odnosu do svoje druzine. recimo js se pocutim fantu ''cist zadost'', z mano je, in nevem kaj se ma neki ful za druzit z mojimi? ma z vsemi lep odnos, jih pozna, tamali bratec ga obozuje, z enim drugim bratom sta do zdaj spregovorila samo zdravo/adijo, sestra pa on sta pa bolj na: kako si? kako gre? in se kaksen priloznostni klepet. kaj dosti se nikol nismo druzli, s starsi pa poklepeta za 10 minut ko pride po mene ali me pripelje domov. pri nas je bil v 2 letih samo 2x na obisku! da je sploh stopu v hiso =) pa ziviva skupaj in zlo resno mislim z njim. na razna druzinska srecanja je pa seveda povabljen, ampak jih itak nimamo dosti...tako da, to ni nobeno merilo.vsak drugace gleda na to :nixweiss:

kej mojemu recimo je pa ful pomembno da js dostikrat pridem na obisk, tut sami recejo da me ze dolgo niso vidli itd. in sm ubistvu ful vec tam k on pr men (kar pa itak ni pogosto, ker greva redko domov...)

ne vem js se res nebi sekirala. ceprav mogoce mu pa lahko razlozis da ti to res veliko pomeni, in mu poves tocno kaj bi rada (recimo se druzla z njegovo sestro) ker punce fantom dostikrat ne povemo dovolj natancno kaj tocno bi rade in kaj tocno nas moti

Alwaleed

Moj vtis ob tvojih besedah je, da fantu govoriš eno, misliš pa drugo. Nisi prepričana, ali so tvoji pomisleki upravičeni in utemeljeni, zato mu jih ne upaš povedati.

Različne zveze funkcionirajo različno. Nekateri verjamejo, da se v monogamni zvezi na dolgi rok iskrenost ne obnese. Mnogi si ne predstavljajo, da bi bili s svojim partnerjem tudi dobri prijatelji - da bi lahko svojemu partnerju zaupali vse o sebi in slišali vse od njega tudi nazaj.

Moje mnenje je, da je za dolgoročno srečo ključno, da se s partnerjem lahko pogovoriš o stvareh, ki te mučijo. Mislim, da pri tem ne more biti nobenega govora o objektivni "upravičenosti" tvojih misli in čustev. Take misli in čustva pač imaš, in o tem se je treba pogovoriti, ne glede na to, kakšnemu procentu forumašev bi se take misli zdele utemeljene in kakšnemu procentu ne.

Pogovori se z njim. Za to ne rabiš nobene druge utemeljitve, kot to, da te zadeva matra. To je že samo po sebi dovolj.

*frisko*

v tem ne vidim nobenega problema. ce te noce predstavit mami, ima ocitno razlog, ce ti tega razloga ne pove, ga pac ne ... lahko je karkoli .. da imajo doma odnos, ki temelji na zivjo zivjo in se ne ukvarjajo s tem, kaj kdo pocne, da ima slabo izkusnjo od prej, da je samo mama problem in ga je strah pred njeno reakcijo ... ne obremnjuj se s tem. ko bo cas (lp se bosta, ce se bosta porocila), bos ze spoznala ljudi, ki jih do zdaj se nisi. skoraj trdim lahko, da ni problem v tebi, ampak pri njih doma, tko da se ne sekirat. ker jaz tudi npr. nikogar ne predstavim doma. edinega fanta, ki so ga nasi poznali, je bil moj prvi fant, s katerim sva bila skupaj 4leta in se je ze spodobl, da so ga vidl, pa se to samo 1x, na kosilu za moj rojstni dan. nekateri (predvidevam, da je med njimi tudi tvoj fant) nimamo potrebe po tem, da pripeljemo partnerja domov na ogled in potem poslusamo razno razne ocitke na racun nekoga, ki nam nekaj pomeni. jaz svoje matere se na poroko nimam namen povabiti, ce se slucajno kdaj porocim, kaj sele, da bi se vsak teden s fantom nalimala na kosilu .. eh

Schmetterling

Ja, pri teh stvareh so lahko zeloo različne navade, pa to ne pomen, da je karkol narobe z odnosom. Moj je bil prvič pri meni doma, ko sva bla že 1 leto skupi, js pa pri njemu po letu in pol. Zdej sva skupi več ko 3 leta in pol, pa sm bla vsega skupi pri njemu doma kakšnih 15-20x, od tega kakšnih 5x na kosilu, isto on pri meni. (ok res je, da sva mal dlje en od druzga doma). Dostim prijatlcam se je to zdelo čudno, ker one so ble stalno neki doma pri domačih od fanta in oni pri njih, full kmal so se že spoznali... Nama pa pač ni blo do tega in nama čist paše tko, kot je

Mava oba čist fajn odnos s tastarimi, k prideva na obisk, kakšno rečemo, če so v družini kakšne večje fešte (poroka itd), sm valda tud js povablena (in on pri nas), to je pa to.
Se pa on full bolj šteka z mojim (mlajšim) brato ko js z njegovima sestrama... smo šli tud na morje midva pa brat s kolegi skupi, pa tud v kak kino itd.

Pač vsak par ma svoje navade, važno se mi zdi tuki samo to, da se pogovorita, zmenta, da je obema jasno, kaj pričakujeta, in če komu ni všeč familjarna situacija, kot pri tebi, se je definitivno teba ornk poment, poslušat en druzga in upoštevat.

maissi

Hm, jaz bi vrjetno razmišljala podobno kot ti. Malo bi me motilo, da "ne smem" biti nikjer zraven.
Pa tudi, jaz bi hotela spoznati punco svojega sina, pa tudi če se mogoče na koncu ne poročita, tako da ne vem kako to njegovi starši razmišljajo, saj vendar precej časa preživi s teboj, kot starš bi hotla vedet s kom se druži moj otrok.

Nevem no, enkrat jih boš morala spoznat, ker preden se poročita lahko traja kar nekaj časa...

HčiLune

js se s tem ne bi preveč obremenjevala.. in tk ko so rekle punce že pred mano očitno že ma kak razlog..
v bistvu pa..tut js sm se na začetku sekirala kako bo.. a se bo razumel z mojimi in js z njegovimi.. potem pa ti postane jasno dejstvo da itak boš ti živela z njim!! in glavno je da se vidva razumeta!! VSE OSTALO MA MANJŠO TEŽO! ne rečem pa da ti ni vseeno..
najbolš da mu poveš kako se počutiš in bosta že rešla zadevo..

V_Rose_V

po 2 letih imata tak odnos s starši? ful čudno.

kinna

najbrž ve kakšna je mama in ti je zato noče predstavit... morda pa bi mu začela govorit, da to ni njena bodoča snaha, in kak čudna je ipd...

če bi z mojim še enkrat začela bi tud samo atana spoznav..

snezinka*

Js vrjamm, da je tebi bedno in da se žreš glede tega, ker ti je to čudno, sam konc koncev si v zvezi z njim, ne njegovimi starši! Midva sva skupaj 1 let, pa je on moje vidu samo 1 krat, medtem ko sem js njegove že precejkrat oz. smo bli clo par dni skp skos. Pa ni to, da ga js ne bi hotla domou povabt, sam njemu ni tolk. Po svoje mene tut učasih živcira, sam to ni noben dokaz ljubezni.

Shelve

Sestre so nadloga.

cvetkaaa

Men se v tej zgodbi ne zdi nič čudnega. Tudi jaz sem, ko sva bila s fantom še vsak na svojem (in ne pri njegovih doma), veliko bolje poznala njegove kot on moje. Pri nama je bilo ravno obratno kot je pri vama. Pač sva se bolj zadrževala pri njemu doma, ker je bilo tam več prostora, pri meni doma je bil še brat, medtem ko njegova sestra se je bila že odselila. Pa on je bil nekako bolj navezan na svoj dom in mu niti ne paše bit ne vem kakšen kolega s sorodniki. Midva nimava navade, da bi s starši se dosti družila, ker sva le druga generacija in si mogoče ne želimo istih stvari počet.

jullia_

Meni se zdi, da gresta oba preveč v ekstreme.
Tega, da te njegovi starši po dveh letih niti ne želijo spoznat, ker se držijo svojega pravila kot pijanec plota, ne razumem. A jih nič firbec ne matra?
Tvoj tip se pa za moj okus tudi čisto preveč s tvojo familijo druži.
Mislim, da je po dveh letih popolnoma normalno, da starše že kar dobro poznaš in kdaj srečaš tudi širšo sorodstvo, pretiravat s skupnim planinarjenjem in vkuhavanjem marmelade se mi pa ne zdi potrebno.
Zdelo bi se mi čudno, če bi šla odpret vrata, ko bi zvonec zvonil, pa bi bil spodaj moj tip, ki bi mi povedal, naj se ne dam motit, ker je v bistvu k mojemu fotru na obisk prišel.

Sicer se pa strinjam s cvetko (mja, vse je enkrat prvič

). Vse je odvisno od tega, koliko je kdo navezanna svojo družino, še bolj pa od tega, kakšni so kje bivanjski pogoji. Če en od para živi s familijo v enosobnem stanovanju, drugi pa v podeželskem dvorcu, je takoj jasno, kje bosta onadva skupaj preživljala čas in koga posledično bolje poznala.

Seyfullah

Dobr sej s tem ni nič narobe,če je fant navezan na svojo familijo...Moj tud vsak dan se sliši z njimi tako kot jaz tko da vsak ma pač svoje mnenje glede tega,sam včasih rabiš pa tud cajt zase!Pa nevem,čudn mi je to mal,da te še niso spoznal oziroma jst če bi mela otroka,bi hotla spoznat njegovo partnerico ali njenega partnerja...Pa tud on ma čudne res,neki obljublja pa tega ne nardi,pa sam s svojo sestro,jst bi že pomislna,da se me sramuje res