Ambicije, cilji

[fun]

jaz imam ambicije; in vedno sem jih imela. Imam tudi želje; nekatere od teh so realne, druge pa pač ne.

Vedno se zavedam, da sem zmožna dosežt marsikaj, če se le potrudim, in v to maksimalno vlagam. (seveda se mi velikokrat ne da, in se potrudim samo do te mere, da naredim tiso kar je nujno , ampak kljub temu izpolnjujem svoje obveznosti glede faksa, in trenutno imam občutek, da se da s takšnim pristopom došeči marsikaj...)

Vzporeden študij so uvedli zato, ker nekaterim uspe delat tudi 2 faksa hkrati. Jaz poznam primer takšnega študenta, ki mu je en faks uspelo končat, z drugim pa se še bori ; sicer velikokrat jamra in teži, da se nebi nikoli več odločil za takšno sodomazo akcijo. AMpak je pač tako, da kar začneš, je potrebno končat.. In meni osebno je zelo zanimivo opazovat, kako se uspešni ljudje veselijo svojih dosežkov, če prav so še pred nekaj minutami dvomili v svoj uspeh.

Sema sem prišla v neko čudno fazo, ki ne vpliva najbolje name. zdi se mi, da sem v preteklosti hotela počet kar nekaj stvari, ampak se nisem nikoli dovolj motivirala, da bi v njih uspela. Res da to niso bile kakšne resne stvari povezane s šolo in izobrazbo, ampak le majhne nedolžne "želje", ki so mi z vsakim dnem bolj nedosegljive. Včasih jih pokopljem, in začnem stremet proti "resnejšim" ciljem, ampak velikokrat se počutim čudno zaradi takšnih stvari.
Poleg tega me moti, da sem eni točno določeni osebi osebi ""vzornica"", in da samo da hodi po mojih stopinjah; ampak me velikokrat ne le doseže, ampak tudi preseže. Ja, lahko je njej hodit že po zgaženem terenu. In kakorkoli se čudno sliši; zaradi te osebe se vsak dan znova začnem zavedat, da bi lahko naredila/dosegla veliko več, če bi se BOLJ potrudila.

Ah, jaz pa moji kompleksi...

Na srečo me zgoraj omenjena zadeva ne omejuje preveč, ampak mogla sem dat iz sebe, ker že nekaj časa razmišljam o tem...

[*oranžna*]

pah, lahko je tako bit optimističen... red_rose je iz bogate družine, fanta ima še bogatejšega, ki so mu starši kupli svoje stanovanje in ona tam živi... denarja imajo oboji dovolj, da si lahko kadarkoli zmisli it živet kamorkoli in jim bodo starši od fanta kupili tam stanovanje. Tudi če fanta zgubi, ima dovolj denarja sama doma. Pa še multiorgazmična je povrhu vsega. Torej nima problemov na nobenem področju. Pa šele 20 let ali nekaj čez.

[t@ssy]

.................

[red_rose]

*oranžna* nisem iz bogate druzine. uspeh mojega oceta ni vezan na denar - ampak na njegove lastne cilje, ki nimajo veze s placo. ki ni velika. po cem sklepas da si lahko samo iz bogate druzine optimisticen?

odrascala sem z dvoje cevlji na leto (eni zimski, eni poletni), dvoje hlacami in par majicami (ja, tudi se v srednji soli...) v osnovni se je vcasih komaj nabralo za solo v naravi. ker smo gradili hiso, in ker je imelo druzinsko podjetje hudo krizo. treba je blo gledat na vsak tolar. v takem sem odrascala. smucala nisem nikoli - ni blo dnarja za opremo in smucanje. pri 19ih nimam pojma kako smucat ampak se bom enkrat naucila - samo za primer. vidis da ni vse tako kot si predstavljas? pa dalec od tega da mi je kaj manjkalo - so mi dali dosti dosti drugega. in zdaj to opazam vas starsi niso naucili da lahko dosezete kar si zelite in da je treba verjet vase. da ni vse tako grozno kot izgleda in da se vsaka stvar zgodi z razlogom. da je treba zivljenje uzivat, poskusit kar se le da, saj zivimo samo enkrat. da se ne smemo pustit vsem ostalim in sledit mnozici. da vztrajamo tudi ce vsi ostali recejo da je nemogoce da verjamemo...in da nam bo uspelo, ker se da, in ker se bomo potrudli, in ne obupali ob raznih ovirah (ki jim js recem izziv). in da zivljenje ni roznato, ampak je zadnja stvar ki jo bom nardila samo jamrala.

pa sej se je ze javlo nekaj takih - jeeej

[*oranžna*]

imaš pa vsaj bogatega tipa, to je tudi del tvoje ambicioznosti. z revnim ziher ne bi hodila.

tudi jaz nisem nikoli smučala, pa se zato ne delam bogo revo.

[red_rose]

ah daj no jaoo tole me pa res razkuri. nisem boga reva in grozno srecna sem da sem odrascala tako kot sem. hotla sm ti samo pokazat da ni nujno bit iz bogate druzine da si srecn

fant pa od 15tega leta dela, in si je samo s svojim trdim delom prisluzu redno zaposlitev in dobro placo (brez vez). starsi pa tut niso za njega kupli stanovanja, ampak mu je v uporabo - ko se izseli ga bodo pa dali v najem.

ostalo pa no comment fak ste nesramni ene. sej ne da se sekiram, ampak kako mislite cez zivljenje furat s takim odnosom?!

[red_rose]

Lahko je svet grd, če ga tako gledamo, lahko je lep. Kako ga bomo gledali, je odvisno od veliko stvari. Enako pri ambicioznosti. Ali lahko dosežem določen cilj? Odvisno od tega, kako razmišljam, kakšne predispozicije imam itd..

[jullia_]

mirno lahko recem, da karkoli si zadam dosezem.

Cele teme niti nisem brala, ampak s tem stavkom se strinjam. In tudi meni gre vedno bolj na živce, da mi stalno visi za vratom nekdo, ki me prepričuje, da nič ne bo šlo tako, kot si planiram.

Že doma imam mamo, ki me vedno pri vsaki stvari poskuša zatret. Od banalnih zadev, kot je piercing, kjer me je prepričevala, da bo ziher nekaj narobe in me bo trebana urgenco vozit, pa do mojih potovalnih načrtov, kjer vedno slika najbolj črne scenarije, ki vključujejo kriminal, teroriste in neozdravljive bolezni.
Na faksu pa sploh,... nisem jaz kriva, da večini folka študij dela večje probleme kot meni. Potem pa stalno poslušam, kako je en izpit nemogoče narest, pa kako se tretjega letnika res ne da narest, pa (zdaj po novem), kako so z diplomo problemi, s pravosodnim pa sploh, pa kje bom službo našla,...

Zase lahko rečem, da mi še nikoli pri nobeni stvari ni resno spodletelo in da so bile odločitve, ki sem jih do zdaj sprejela, praktično vse pravilne. Torej nekaj delam prav in ni razloga, da bi prav preveč dvomila v svoje sposobnosti in se sekirala, da me v prihodnosti čaka propad.
To lahko vzamete kot aroganco, lahko pa pač kot dejstvo, da samozavesti raste sorazmerno z doseženimi cilji, samo začet je treba.

[Schmetterling]

Go red_rose!

Js mislem, da bi se folk dandanes mogu mal bolj potrudit istak pozitivne stvari v vsaki stvari (ker dejstvo je, da jih povsod lahko najdemo, sam potrudit se je treba). Zakaj gledat na nek post o svoji ambicioznosti in uspešnosti kot na hvaljenje, če bi nanj lahko gledali kot na pozitiven pogled na življenje, trud in bli veseli za to osebo? Zakaj gledat na optimiste kot na ljudi, ki so takšni zaradi svoje bogate družine, pozitivnih izkušenj iz preteklosti in sreče v življenju?

V življenju je itak miljon stvari, ki vplivajo na to, kakšni bodo naši cilji, kolk si bomo zanje prizadeval, v kakšni meri bomo optimistični, ambiciozni ... Ni to samo vzgoja, uspešnost staršev, otroštvo, pretekle izkušnje... tega je ogromno.

Js na primer, k preberem kako stvar od nekoga, ki je poln ciljev pa ambicij pa tak vesel optimist, me to full nabije z neko pozitivno energijo in si mislem - wa kok dobr, in pol sm tud js kar bolj prepričana v svoje zadane cilje in sposobnosti

[red_rose]

ja ja jaaaaa Schmetterling :bussi: we can do it

Zase lahko rečem, da mi še nikoli pri nobeni stvari ni resno spodletelo in da so bile odločitve, ki sem jih do zdaj sprejela, praktično vse pravilne. Torej nekaj delam prav in ni razloga, da bi prav preveč dvomila v svoje sposobnosti in se sekirala, da me v prihodnosti čaka propad.

kako znas ti vse stvari lepo povedat in ubesedit

[[vanessa]]

To je odvisno od osebnosti.
Včasih je dobro posvarit človeka in mu omenit da obstajajo tudi črni scenariji, da ne bojo vsi preveč visoko letali in da jih nbo razneslo od optimizma. Če ti pa uspe se prebit čez te črne scenarije tolko boljše zate. Nvem zakaj vsi tko negativno gledate na malo manj optimistične ljudi. Ne moreš vedno gledat na stvari pozitivno, ku da se ti ne more neč hudga zgodit. Ker v primeru da bi se ti, ti nbi bla jasno ku je to možno in bi bla tolko bolj razočarana (ok, spet odvisno od osebnosti).
Ko se js lotim ene stvari vedno pomislim na slabe in dobre stvari, tko da ko mi spodleti nism presenečena, ko mi pa rata sm tolko bolj ponosna nase (škoda, k se to skor nikoli ne zgodi )
Na stvari gledam tko, zto kr mi je marsikdaj spodletelo in ti da življenje (al karkoli pač že) vedet da ni vse vedno tko ku hočemo, tudi če nam gre prvih 40 let življenja najboljše. Prej ku se tega zaveš boljše je.

Je pa res, da en k je večni optimist bo tudi "propad" jemau ku neki dobrega in se neki novga naučil iz tega. Žal nismo vsi taki in takim ne bo pomagalo niti 5628 različnih zgodb od uspešnih in ambicioznih ljudi k so bli vedno optimisti ne glede na vse ovire.

[aderyn]

Pa še multiorgazmična je povrhu vsega.

To me je tako nasmejalo


Meni grejo vse stvari lepo po planih, ker se zanje trudim. In če imam nek cilj mi je dosti lažje sploh iz dneva v dan, v nasprotnem primeru postanem vsa brezvoljna. Vedno pa sem pozitivna pri doseganju tega cilja, že zato, ker sem boljše volje zaradi tega, pač polna zanosa, da nekaj uresničim, ne pa da jočem in tarnam "kakomenitonebonikoliuspelo" ...potem bi mi ostalo samo v jok pa na drevo.

(pa mislim, da denar nima kaj dosti pri tem, poznam veliko 20-letnikov iz premožnih družin, ki ne vejo kam sami s sabo in živijo kar tako tja v en dan ... je pa pomembna sama družina oz. vzdušje v njej - negativno ali pozitivno)

[lorelaj]

Mogoče ljudje v tem vidijo hvaljenje, povzdigovanje, kar pa zna biti pri mnogih moteče in jim grejo zato tvoji uspehi v nos. Ne pravim, da je tvoj namen hvaljenje, vendar vsak drugače interpetira določene stavke.

Zakaj bi se pa sploh bilo potrebno obremenjevati s tem, kako te NEKATERI ljudje dojemajo? Te nekateri so itak tisti ljudje, ki nimajo toliko volje, da bi se borili za svoje cilje, zato zavidajo vsem tistim, ki se tega ne bojijo.

V vsem kar je napisala nisem zaznala niti kančka hvaljenja, ampak zaupanje vase, motivacijo in odločnost. Ne vem zakaj, bi bile to slabe lastnosti. Pač je odločna punca, ki ve kaj želi in to, da gredo njeni uspehi drugim v nos ni njen problem. Saj nikjer ni napisala, da je najboljša, najlepša in najbolj pametna in stokrat boljša od drugih ... Tudi drugih ni dajala v nič, ampak je samo kometirala nekatere odgovore. To, da nekateri nimajo niti kančka zaupanja vase in v svoje želje, pa ponavadi res prinese slabe stvari in zato nekateri ne dosežejo tistega česar si zadajo. Tisti, ki vedo, kaj hočejo in se za to potrudijo, VEDNO dosežejo svoj cilj in VEDNO jim gre vse po planih, to pa zato, ker ne obupajo pri prvi oviri in se borijo. Najlažje je že na začetku jokcati in se ne lotiti stvari- za vsak slučaj, ker lahko ne bo šlo vse tako, kot je bilo pričakovano ... Najhuje pa je to, da to svojo nesigurnost prenašajo tudi na druge in jih prepričujejo, kako nekaj ni mogoče in se jim po omožnosti še posmehujejo.

[freaky]

Zakaj bi se pa sploh bilo potrebno obremenjevati s tem, kako te NEKATERI ljudje dojemajo?

Ja, to je moja poanta. Zakaj obremenjevanje z drugimi, ko pa na nas nimajo vpliva, še posebej pa ne neki neznanci na internetu.

[kepka]

Vcasih res ne vem kaj naj si mislim. Kar se tice zunanjosti in oblekic, nohtov je dovoljeno le hvaljenje - ko uporabnica / uporabnik pove / poslje sliko cesarkoli pac ze, s cimer bi se rad/a pohvalil/a. Kako si lepa, srckana, o kaka dobra barva, kul nohtki, lepa frizurca ... (http://www.cosmopolitan.si/forum/viewtopic.php?t=22603)

Ko pa gre za visje cilje, za izobrazbo, placo za nematerialne cilje etc. pa je takoj "hvaljenje". Srecna ljubezenska zgodba - primer: http://www.cosmopolitan.si/forum/viewtopic.php?t=21484 je takoj napad sumnicavih komentarjev. Meni se zdi mnogo bolj pomembno, da ima nekdo jasne cilje in voljo jih dosec, kot pa 3 vremenski taft obstojno in prekrasno frizuro v vsakem vremenu.

Kaj naj recem - se dobro, da je bila generacija nasih babic in mam bolj drzna