Prosim bralke in bralce foruma za nasvet. 7 let sem poročena z pijancem. Rodila se nama je hčerka, ki je danes stara 6 let. Od prej imam še sina. Ko je mož pijan se znaša nadme.Nad otroke pa se ne znaša saj mu ne dovolim. Ugotovila sem da mi že vseh sedem let laže. Ko se nama je rodila hčerka ni prišel na obisk, niti takrat ne ko sva šli iz porodnišnice domov. Že 7 let je to življenje zame pekel. Enkrat se mi je ponudila priložnost, da bi odšla stran od njega. Pa sem mislila da se bo sremenil. A se ni. Ko dela popoldne je vredu, saj zjutraj ne sme piti. Ko pa dela zjutraj pa je popoldan zame pekel. Ko je pijan me zmerja z vsemogočnimi besedami( da sem kurva pa prasica in nevem kaj vse). Jaz nimam službe, denar pa dobim saj tu in tam delam priložnostno. On pa dobi plačo in je naslednji dan nima več, ker plača položnice, drugo pa zapije.
V hišo, ki je njegova ni vložil še nič (razen 4 stene, ki jih je imel ko sem prišla živet k njemu). Poleti si je dal delati ploščice na stopnicah v hišo. Plačati pa sem morala jaz, saj ni imel denarja.
Jaz sem že tako živčna, da sem morala najti psihologa, saj me uničuje. Sem prava živčna razvalina. Otrokom bi morala pomagati pri nalogah, a ne zmorem.
Mama me je povabila naj pridem živet k njim domov. Skrbi me kaj bo rekel brat, saj sta mu starša prepisala 1/4 hiše.
Poročena s pijancem
Naj nadaljujem. Meni pa so starši pomagali materialno in nama opremili (skoraj ) celo hišo, za kar sem jim neskončno hvaležna. A naj zdaj pustim tukaj in brez vsega grem? Ne morem več tako živeti. Sem zelo nesrečna. Boli me, da tako ravna z mano. Jaz sem ga zelo ljubila, a je ljubezen prešla v sovraštvo. Kaj naj storim? Hvala za vaše nasvete!
-
LaHauteCouture
- Komunikatorka
- Prispevkov: 267
- Pridružen: 02. Avg. 2009 10:36
Če je hiša v bistvu tvoja, ga vrž iz nje, če tega ne moreš, pojdi živet k staršem, četudi je 1/4 hiše od brata, mislim da bi ti v takšnem primeru bil brat pripravljen pomagat, svetujem ti tudi, da poskušaš najti neko redno službo, da boš lahko preživljala tako sebe kot otroke, glede moža pa.. nima smisla vztrajat, slabše bo, boljše pa nikoli. Že ti preživljaš pravi pekel in čeprav se ne spravlja nad otroke, oni vidijo in slišijo in bodo zaradi tega zaznamovani za celo življenje. Ne bodo mogli zaupat ljudem, bali se bodo imet nekoga radi, ker jih bo strah, da bodo razočarani, zaprti bodo vase in že v šoli jih bo družba odrinila stran od sebe, tako bodo imeli celo življenje probleme s samozavestjo.. cel kup težav prinese tole..
Tebe pa lahko psihično uniči do te mere, da še ti ne boš videla več izhoda in se začela uničevat.
Torej čimprej proč od njega!
Vso srečo!!
Tebe pa lahko psihično uniči do te mere, da še ti ne boš videla več izhoda in se začela uničevat.
Torej čimprej proč od njega!
Vso srečo!!
Mislim,da veš odgovor,ampak nisem prepričana,da si pripravljena zapustiti moža.Sicer nebi spraševala,kaj storiti,kar je samoumevno.
Zberi moč in odidi k staršem.Kljub temu,da praviš,da se mož nad otroki ne znaša,najbrž globoko v sebi čutiš,da doživljajo pravi pekel,ko vidijo,kako nesrečna si in kako se mož znaša nad tabo.
Tukaj te ne časa ničesar lepega več,pri pijancih gre z leti itak vse navzdol.Prihrani otrokom to trpljenje,če ga že sebi ne moreš in odidi.
Za hišo in ostale materijalne stvari,se boš borila,ko boš pri močeh.Nič od tega ni namreč bolj pomembno kot ti in tvoja otroka!
Zberi moč in odidi k staršem.Kljub temu,da praviš,da se mož nad otroki ne znaša,najbrž globoko v sebi čutiš,da doživljajo pravi pekel,ko vidijo,kako nesrečna si in kako se mož znaša nad tabo.
Tukaj te ne časa ničesar lepega več,pri pijancih gre z leti itak vse navzdol.Prihrani otrokom to trpljenje,če ga že sebi ne moreš in odidi.
Za hišo in ostale materijalne stvari,se boš borila,ko boš pri močeh.Nič od tega ni namreč bolj pomembno kot ti in tvoja otroka!
Re: prosim za nasvet
kmica napisal/-a:Prosim bralke in bralce foruma za nasvet. 7 let sem poročena z pijancem. Rodila se nama je hčerka, ki je danes stara 6 let. Od prej imam še sina. Ko je mož pijan se znaša nadme.Nad otroke pa se ne znaša saj mu ne dovolim. Ugotovila sem da mi že vseh sedem let laže. Ko se nama je rodila hčerka ni prišel na obisk, niti takrat ne ko sva šli iz porodnišnice domov. Že 7 let je to življenje zame pekel. Enkrat se mi je ponudila priložnost, da bi odšla stran od njega. Pa sem mislila da se bo sremenil. A se ni. Ko dela popoldne je vredu, saj zjutraj ne sme piti. Ko pa dela zjutraj pa je popoldan zame pekel. Ko je pijan me zmerja z vsemogočnimi besedami( da sem kurva pa prasica in nevem kaj vse). Jaz nimam službe, denar pa dobim saj tu in tam delam priložnostno. On pa dobi plačo in je naslednji dan nima več, ker plača položnice, drugo pa zapije.
V hišo, ki je njegova ni vložil še nič (razen 4 stene, ki jih je imel ko sem prišla živet k njemu). Poleti si je dal delati ploščice na stopnicah v hišo. Plačati pa sem morala jaz, saj ni imel denarja.
Jaz sem že tako živčna, da sem morala najti psihologa, saj me uničuje. Sem prava živčna razvalina. Otrokom bi morala pomagati pri nalogah, a ne zmorem.
Mama me je povabila naj pridem živet k njim domov. Skrbi me kaj bo rekel brat, saj sta mu starša prepisala 1/4 hiše.
Tole krepko me je najbolj zmotlo. nad otrokim se ne znaša, ker mu ne dovoliš. A da se pa nad tabu mu pa?
Dlje boš zavlačevala, slabi bo. Bejž stran kuker te nesejo noge. ne oziraj se na denar, kaj je moje/tvoje...sam bejž!!! Za vse ostalo je tukaj sodišče.
Pa srečno
buubbika napisal/-a:Tipičn primer "delavskega razreda", pa brez zamer.
Js kaj takega nikomur ne prvoščim, sam s trezno glavo bi morala razmišljati pred 7.-mimi leti (sploh, ko še ni blo otroka).
Js bi vrjetno v tvojem primeru šla v kako malo in poceni stanovanje, izvlekla keš od socialne, otroški dodatek + vrjetno bi ga snemala, ko on sploh neb vedu, medtem, ko bi se znašal nadte, tko da bi mela dokaz na sodišču in tako dobila otroka + keš. Pa delo najdt.
Sicer se ne strinjam s celim postom,ki si ga napisala,ampak bom komentirala samo tole...
S kakšno glavo,je ona razmišljala pred sedmimi leti-mi ne vemo,zato je nesmiselno modrovati o tem,kako bi takrat morala razmišljati....Morda mož takrat sploh ni pil,morda je bil otrok načrtovan,nič od tega ni omenjenega v textu avtorice.Krivično se mi zdi,da se ji sodi za nekaj o čemer nimamo pojma.
Oprosti,ker sem se spotaknila v tvoje besede,ampak za človeka,ki je v tako hudi stiski,da potrebuje pomoč strokovnjaka,so take besede sol na rane.
kmica napisal/-a: Meni pa so starši pomagali materialno in nama opremili (skoraj ) celo hišo, za kar sem jim neskončno hvaležna. A naj zdaj pustim tukaj in brez vsega grem?
Moj odgovor je DA. vrjamem da je težko pustit use za sabo (materialne stvari očitno) ampak nej kar ma material, ti boš mela pa mir v življenju, tvoji otroci pa sploh
in men osebno bi blo bolj važno za dobro počutje otrok kot pa za mateialne stvari