Z močjo sem hotela povedat to, da če je ženska tista, ki nosi odgovornost zanositve, se ukvarja s kontracepcijo in načrtovanjem podmladka, je torej tudi ona tista, ki sprejema odločitve v zvezi s tem. In to ji daje določeno moč.
Če pa partnerja pri teh vprašanjih sodelujeta (kar jaz še vedno zagovarjam, ne gre za prevaljevanje odgovornosti na tipa, ampak delitev le-te), se pa oba zavedata, v kaj se spuščata, koliko tvegata, ipd.
Čisto konkretno. Kondomi so nekje okrog 99% zanesljivi. Točne cifre ne poznam, je pa jasno, da niso 100 procentni. Torej je treba poleg tega razčistit še vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru "nezgode". Saj verjetno veš, kje tvoja punca stoji pri vprašanju neželene nosečnosti.
To, da imata partnerja tako različna stališča, da en od njiju nikakor ne bi hotel postat starš, drugi bi pa v primeru zanositve navijal za otroka, je pa za moje pojme tako velik prepad, da mi ni čisto jasno, kako bi taka zveza sploh funkcionirala.
Tukaj se seveda pojavi vprašanje avantur, kjer verjetno ne greš pred seksom debatirat o vsem tem. Zato pač reskiraš. Kot ženska tvegam, da bom zanosila in splavila ali imela otroka, ti pa, da bo tvoj otrok proti tvoji volji splavljen, ali pa proti tvoji volji ne bo.
Zato pa že ves čas pravim, naj se v to spuščajo tisti, ki so se sposobni in pripravljeni soočat s posledicami.
