Jezna na osebo, ki je ne poznam

[*SunFlower*]

Poglej, za nastalo situacijo si si povsem sama kriva, tako da jo boš morala tudi sama razrešiti. Dejstvo je, da si ti zaradi predsodka, da se človeka ne da imeti rad, dokler ga ne spoznaš v živo, uničila vse, kar sta do takrat imela, tisto, kar ti je on rekel, je bilo pa po mojem bolj izgovor, da si lahko zbežala od vse stvari. Ne vem, kako si mu pisala tisti prvi in drugi mail po enem letu, ampak stvar, ki jo moraš narediti, je predvsem opravičiti se. Tip je bil vate očitno zaljubljen, ti si pa praktično zbežala od njega. Mislim, da mu moraš točno razložiti, kaj se je takrat dogajalo, kako si stvari dojemala in zakaj si prekinila stike. Potem pa mu pač povej, da ti je žal za vse skupaj in da bi rada stvar popravila, mu dokazala, da si vredna, da ti da še eno priložnost. Skratka, povej mu to, kar si povedala nam, in ga prosi, če bi se lahko dobila v živo na kaki pijači. Pa vso srečo.

Ali lahko imaš človeka rad, čeprav ga ne poznaš v živo? Si lahko vanj zaljubljen? Je to sploh logično?
Ja, obesila sem se na besedo ter zbežala, ker mi je bilo too much. Zabredla sva predaleč. Ne vem, koliko imaš izkušenj s takšnim načinom spoznavanja, ampak sama vem, da po tem najinem pisanju sva vsak na svoji strani gojila pričakovanja, kar pa je neki najslabšega v svetu virtuale. Preverjeno.
Zbala sem se reale tako močno, da sem ušla...

Pravzaprav sem ti to napisala zato, ker imam kar nekaj podobnih izkušenj, pa se je vedno stvar obrnila zelo pozitivno. Sem tudi prepričana, da si v človeka lahko zaljubljen prek spleta, jaz sem bila zelo zaljubljena, seveda je logično, saj ga vendarle spoznaš in se z njim pogovarjaš dlje časa, edini problem je, če potem ugotoviš, da te vizualno ne privlači (to se meni na srečo še ni zgodilo). V mojem primeru je tudi prišlo do tega, da mi je ta 'prijatelj' prek spleta povedal, da me ima rad, ampak sem mu jaz enostavno povedala, da ga imam tudi jaz rada, ker sem bila do ušes zaljubljena vanj in me sploh ni skrbelo, kaj bo. Mlada in neumna, pa to ampak se je vse izteklo srečno in sva bila potem skoraj tri leta par.

[čarna ptica]

Pravzaprav sem ti to napisala zato, ker imam kar nekaj podobnih izkušenj, pa se je vedno stvar obrnila zelo pozitivno. Sem tudi prepričana, da si v človeka lahko zaljubljen prek spleta, jaz sem bila zelo zaljubljena, seveda je logično, saj ga vendarle spoznaš in se z njim pogovarjaš dlje časa, edini problem je, če potem ugotoviš, da te vizualno ne privlači (to se meni na srečo še ni zgodilo). V mojem primeru je tudi prišlo do tega, da mi je ta 'prijatelj' prek spleta povedal, da me ima rad, ampak sem mu jaz enostavno povedala, da ga imam tudi jaz rada, ker sem bila do ušes zaljubljena vanj in me sploh ni skrbelo, kaj bo. Mlada in neumna, pa to ampak se je vse izteklo srečno in sva bila potem skoraj tri leta par.

Meni se je nekoč zgodilo nekaj identičnega kot tebi, a s to razliko, da je zgodba identična vse do srečanja v živo. Potem pa... Sej ne, da bi mi prej lagal, jaz tudi njemu ne... Prek spleta sva bila čist očarana eden nad drugim, v živo pa totalno nekompatibilna. Še vredu pogovarjat se nisva mogla Niti v stikih nisva več ostala. Vsak od naju je preboleval tist shock, ki sva ga doživela, ko se je vse razblinilo v nič.

Zato pa sem pri tem človeku lani raje zbežala kot še 1x doživela shock realitete, čeprav je 50% možnosti, da ga ne bi

[študent_p]

Meni se je nekoč zgodilo nekaj identičnega kot tebi, a s to razliko, da je zgodba identična vse do srečanja v živo. Potem pa... Sej ne, da bi mi prej lagal, jaz tudi njemu ne... Prek spleta sva bila čist očarana eden nad drugim, v živo pa totalno nekompatibilna. Še vredu pogovarjat se nisva mogla Niti v stikih nisva več ostala. Vsak od naju je preboleval tist shock, ki sva ga doživela, ko se je vse razblinilo v nič.

Ni pa nujno, da je vedno tako. Šok sem doživel s puncami, ki sem jih spoznal naključno, nekje zunaj, medtem ko sem se s tistimi z interneta odlično ujel.

[čarna ptica]

Ni pa nujno, da je vedno tako. Šok sem doživel s puncami, ki sem jih spoznal naključno, nekje zunaj, medtem ko sem se s tistimi z interneta odlično ujel.

Zanimivo. Sej men se dozdeva, da se samo meni dogaja ravno obratno. Bolje se štekam z ljudmi, ki jih tkole naključno spoznam zunaj. Pri internetnem spoznavanju je pa tako, da sem se najbolje ujela z osebami, kjer smo potipkali par stavkov ter se takoj srečali. Če smo si tipkali dlje, se je ponavadi končalo v katastrofi. Ne sicer v vseh primerih.
Zato mi je fascinantno, ko drugi pravite, da je v reali bilo vsaj tako lepo dalje ali pa še boljše. To se mi še ni zgodilo

[študent_p]

Pri internetnem spoznavanju je pa tako, da sem se najbolje ujela z osebami, kjer smo potipkali par stavkov ter se takoj srečali. Če smo si tipkali dlje, se je ponavadi končalo v katastrofi. Ne sicer v vseh primerih.

To pa moram priznat, da sem se odlično ujel s tistimi, s katerimi sem se kmalu po začetku sms-anja in dopisovanja po msnju tudi v živo dobil. In tiste, s katerimi je dopisovanje kar trajalo in trajalo, je na koncu propadlo, z večino niti do srečanja v živo ni prišlo.

[čarna ptica]

Pri internetnem spoznavanju je pa tako, da sem se najbolje ujela z osebami, kjer smo potipkali par stavkov ter se takoj srečali. Če smo si tipkali dlje, se je ponavadi končalo v katastrofi. Ne sicer v vseh primerih.

To pa moram priznat, da sem se odlično ujel s tistimi, s katerimi sem se kmalu po začetku sms-anja in dopisovanja po msnju tudi v živo dobil. In tiste, s katerimi je dopisovanje kar trajalo in trajalo, je na koncu propadlo, z večino niti do srečanja v živo ni prišlo.

Potem le nisem edina
Verjetno bo kar veljalo tisto: dolgo dopisovanje-> velika pričakovanja-> katastrofa (ne sicer povsod).

[small_star]

Jaz sem preko interneta se srečala s 3 osebki. Ko sem se dobila s prvim, mi ni bil všeč. Jaz njemu ja. In me je povabil v kino. Jaz tumpika sem iskala vsega boga izgovorov. Boljše bi bilo, da bi mu takoj povedala po resnici. Pisala sva si nekje 2 meseca. Z drugim sem se dobila še isti večer. Isus... poden od podna, vsaj zame. Sem mu takoj povedala. S tretjim sem se dobila po 1/2 leta. Do srečanja sploh nisem vedela, kako mu je ime. Niti nisem gojila nobenih čustev. Čisto hladna sem bila, čustev nisem vpletala. Dan prej sva si izmenjala fotigrafiji. Spet nisem vpletla čujstev. Bilo mi je vseeno. Kar bo bo. Pravijo, da gre v tretje rado. In je šlo - ta osebek je moj fant že leto in pol. Lahko bi rekla, da sem zadela glavni dobitek na loteriji . Drugače pa ja, so pravi "patroni" na chatih in to po internetu. Tako niti točno ne vem, kaj me je takrat pritegnilo na mojemu, da sem mu zaupala msn naslov. Do srečanja je vedno on mene prvi kontaktiral.

[Tamala_mrha]

čarna ptica: saj te nočem odvrniti od tvojih želja (če je tvoja želja, da se spet konektata), ampak sama sem se že na dveh primerih preko spoznavanja na netu opekla (pa ni šlo za neke iskalnice ljubezni ala ona-on ipd. ampak fb). Sem še vedno pristaš spoznavanja v živo, spontano, realno. Sicer sva s prvim bila par pol leta, a se ni izšlo, z drugim pa sva šla samo skozi "kino" fazo, ko mi je kliknilo, da to ni to in da mi je še za pogovor čisto preveč antipatičen in radoveden, da bi še sploh kdaj zdržala 5 min z njim med klepetom.

[RoNcoLiNo]

Pravzaprav sem ti to napisala zato, ker imam kar nekaj podobnih izkušenj, pa se je vedno stvar obrnila zelo pozitivno. Sem tudi prepričana, da si v človeka lahko zaljubljen prek spleta, jaz sem bila zelo zaljubljena, seveda je logično, saj ga vendarle spoznaš in se z njim pogovarjaš dlje časa, edini problem je, če potem ugotoviš, da te vizualno ne privlači (to se meni na srečo še ni zgodilo). V mojem primeru je tudi prišlo do tega, da mi je ta 'prijatelj' prek spleta povedal, da me ima rad, ampak sem mu jaz enostavno povedala, da ga imam tudi jaz rada, ker sem bila do ušes zaljubljena vanj in me sploh ni skrbelo, kaj bo. Mlada in neumna, pa to ampak se je vse izteklo srečno in sva bila potem skoraj tri leta par.

Meni se je nekoč zgodilo nekaj identičnega kot tebi, a s to razliko, da je zgodba identična vse do srečanja v živo. Potem pa... Sej ne, da bi mi prej lagal, jaz tudi njemu ne... Prek spleta sva bila čist očarana eden nad drugim, v živo pa totalno nekompatibilna. Še vredu pogovarjat se nisva mogla Niti v stikih nisva več ostala. Vsak od naju je preboleval tist shock, ki sva ga doživela, ko se je vse razblinilo v nič.

Zato pa sem pri tem človeku lani raje zbežala kot še 1x doživela shock realitete, čeprav je 50% možnosti, da ga ne bi

Ja čudno če pa živite v nekem virtualnem svetu!Dajte dojet to da je treba VEN, v družbo!!! pa kam nas je pripeljala ta visoka tehnologija

Jaz sem samo 1x padla v very deep debato na msn,sicer s svojim sošolcem,ki sva se gledala 2 let,normalno pogovarjala,ampak nikoli kaj pritirano.Tiste noči sem v njegovih očeh izpadla preveč smart (kar je za nekoga ki je perfekcionist zelo narobe) in še danes se tolčem po glavi,kaj mi je bilo tega treba. Takrat sva namreč tudi postala par,pa čeprav sem mu morala vsak dan znova povdarjat da se ne bova nikoli mogla pogovarjat na istem nivoju,ker jaz pri ljudeh uporabljam čustva in ne možganov. čeprav je bila ena boljših življenskih izkušenj in sem se ob njem učila dojemat svet z druge plati življenja in z drugim načinom razmišljanja. čeprav ne bi nikoli rada živela tako,težko je življenje perfekcionista =/
Ampak kar hočem povedat, stran od msnja. ja za obdržat stike s frendi,sošolci,ne pa tam iskat partnerjev in novih spoznanj! Če je oseba na drugi strani ekrana le malo pametna in ima osnove blefiranja v malem prstu + manipulacijo spedenano na vrhunec vas bo obrnila okol lih toliko kolikor ste dolgi in široki. Še v živo vas/nas prinašajo okoli,kaj šele net!

[študent_p]

Ja čudno če pa živite v nekem virtualnem svetu!Dajte dojet to da je treba VEN, v družbo!!!
Ampak kar hočem povedat, stran od msnja. ja za obdržat stike s frendi,sošolci,ne pa tam iskat partnerjev in novih spoznanj! Če je oseba na drugi strani ekrana le malo pametna in ima osnove blefiranja v malem prstu + manipulacijo spedenano na vrhunec vas bo obrnila okol lih toliko kolikor ste dolgi in široki. Še v živo vas/nas prinašajo okoli,kaj šele net!

Potemtakem se sprašujem, kaj je z mano, da sem v redu punce spoznal edino preko neta in podobnih reči, kljub temu, da hodim ven. Se strinjam, da naj bi bil msn le za ohranjanje stikov, vendar svojo polovico sem spoznal ravno s tem, ker sem se registriral na enem drugem forumu, nekaj let prej pa spoznal punco preko najstniške revije.

[čarna ptica]

Ja čudno če pa živite v nekem virtualnem svetu!Dajte dojet to da je treba VEN, v družbo!!! pa kam nas je pripeljala ta visoka tehnologija

Jaz sem samo 1x padla v very deep debato na msn,sicer s svojim sošolcem,ki sva se gledala 2 let,normalno pogovarjala,ampak nikoli kaj pritirano.Tiste noči sem v njegovih očeh izpadla preveč smart (kar je za nekoga ki je perfekcionist zelo narobe) in še danes se tolčem po glavi,kaj mi je bilo tega treba. Takrat sva namreč tudi postala par,pa čeprav sem mu morala vsak dan znova povdarjat da se ne bova nikoli mogla pogovarjat na istem nivoju,ker jaz pri ljudeh uporabljam čustva in ne možganov. čeprav je bila ena boljših življenskih izkušenj in sem se ob njem učila dojemat svet z druge plati življenja in z drugim načinom razmišljanja. čeprav ne bi nikoli rada živela tako,težko je življenje perfekcionista =/
Ampak kar hočem povedat, stran od msnja. ja za obdržat stike s frendi,sošolci,ne pa tam iskat partnerjev in novih spoznanj! Če je oseba na drugi strani ekrana le malo pametna in ima osnove blefiranja v malem prstu + manipulacijo spedenano na vrhunec vas bo obrnila okol lih toliko kolikor ste dolgi in široki. Še v živo vas/nas prinašajo okoli,kaj šele net!

Kako to misliš, da te lahko prenašajo okoli prek neta? Lažejo ali kaj?
Ne vem kako je pri drugih, a men se še ni zgodilo, da bi kdo karkoli blefiral in lagal prek spleta. Vsi so bili zelo korektni. V živo v bistvu nikoli nism srečala bolj iskrenih ljudi kot so bili nekateri oz. večina srečancev s spleta

To k povdarjaš, da moramo iti v družbo... Veš, ni za posploševat, ker enim nam že razmere bivanja doprinesejo to, da zelo težko kam gremo. Marsikdo, ki ve, kje živim, vpraša, kako lahko preživim tu gor v planini In tule nimam nobene družbe, niti 1 osebka, ker sem vsa leta hodila oz. še hodim v več k 60 km oddaljene kraje v šole. Pa bi si tam lahk našla družbo, boš rekla... Sej sem si jo, ampak verjela ali ne, so žal ljudje, ki ne gredo recimo niti na 1 žur... sami se mi pa res ni
Tko mi takšno spoznavanje prek neta kar ustreza...

[*SunFlower*]

Čarna ptica je kar prav povedala: tudi meni se ni še nihče lagal prek spleta, pa saj si vedno vsaj malo pozoren, za kaj se gre. Jaz sem se tudi točno zavedala, da bi lahko šlo za izmišljeno osebo, ampak bi se moral nekdo ZELO potrudit, da bi osebo tako dobro impersoniral ves čas. Pač, splanirala sem srečanje na javnem mestu in poskrbela, da je z mano šel bratranec, ki je bil starejši in bi znal posredovat, če bi prišlo do kakega problema. Problema ni bilo nobenega, zato se je diskretno odstranil

Sploh pa se mi ne zdi, da bi šlo za iskanje poznanstev prek spleta, ampak je bolj tako, ti si na forumu, debatiraš z ljudmi, spletejo se vezi ... včasih je bilo tega še več, ko so bili forumi manjši, danes je pa tako malo težje, ampak se tudi da.

[RoNcoLiNo]

Ja čudno če pa živite v nekem virtualnem svetu!Dajte dojet to da je treba VEN, v družbo!!! pa kam nas je pripeljala ta visoka tehnologija

Jaz sem samo 1x padla v very deep debato na msn,sicer s svojim sošolcem,ki sva se gledala 2 let,normalno pogovarjala,ampak nikoli kaj pritirano.Tiste noči sem v njegovih očeh izpadla preveč smart (kar je za nekoga ki je perfekcionist zelo narobe) in še danes se tolčem po glavi,kaj mi je bilo tega treba. Takrat sva namreč tudi postala par,pa čeprav sem mu morala vsak dan znova povdarjat da se ne bova nikoli mogla pogovarjat na istem nivoju,ker jaz pri ljudeh uporabljam čustva in ne možganov. čeprav je bila ena boljših življenskih izkušenj in sem se ob njem učila dojemat svet z druge plati življenja in z drugim načinom razmišljanja. čeprav ne bi nikoli rada živela tako,težko je življenje perfekcionista =/
Ampak kar hočem povedat, stran od msnja. ja za obdržat stike s frendi,sošolci,ne pa tam iskat partnerjev in novih spoznanj! Če je oseba na drugi strani ekrana le malo pametna in ima osnove blefiranja v malem prstu + manipulacijo spedenano na vrhunec vas bo obrnila okol lih toliko kolikor ste dolgi in široki. Še v živo vas/nas prinašajo okoli,kaj šele net!

To k povdarjaš, da moramo iti v družbo... Veš, ni za posploševat, ker enim nam že razmere bivanja doprinesejo to, da zelo težko kam gremo. Marsikdo, ki ve, kje živim, vpraša, kako lahko preživim tu gor v planini In tule nimam nobene družbe, niti 1 osebka, ker sem vsa leta hodila oz. še hodim v več k 60 km oddaljene kraje v šole. Pa bi si tam lahk našla družbo, boš rekla... Sej sem si jo, ampak verjela ali ne, so žal ljudje, ki ne gredo recimo niti na 1 žur... sami se mi pa res ni
Tko mi takšno spoznavanje prek neta kar ustreza...

No tudi jaz živim bogu za hrbtom,oz že skoraj med jajci,malo manj da do junija nimamo snega,na eni zahojeni kmetiji,v šolo hodim 50km proč...pa kaj?Pičim za vikend v Lj,med tednom sem itak tam,če ne pa druge zvlačim k sebi pa naredimo eno žurko
Dolgo časa sem se butala z glavo v zid,zakaj sem se mogla ravno JAZ roditi tu in ne lepo v nekem predmestju. Potem pa sem ugotovila da me bo zgolj bolela glava,bolje pa ne bo.
Obstajajo avtobusu,pa kakšen super brat z avtom,pa kakšen prijatelj ki me z veseljem pride iskat...čeprav je res da imam tudi tu ogromno družbe...in da se da tudi na gasilskih veselicah super zabavat (moja prijateljica iz Lj komaj čaka,da poleti lahko pride sem gor žurat...)
Pač odvisno od človeka (sicer sem bila tudi jaz precej zaprt tip človeka,dokler me niso postavili v Lj,kjer nisem poznala NIKOGAR in mi rekli znajdi se). Tvoja stvar
Aja še zadeva s časom in to...jaz sme letos poleti vstajala ob 5h zjutraj,zrihtala konje in vse ostalo (jebena kmetija pač),pod tuš in dopodlne v Lj,zvečer pa domov

Študent_p me veseli.Drugače je tudi moj brat spoznal partnerico na netlogu...njegova izjava? "Moji otroc pa ne bojo mel tega,to res ni način spoznavanja ljudi,folk mora v družbo"
Jaz imam msn res zgolj za ohranjanje stikov,bivših sošolcev in prijateljev z drugega konca slovenije. Drugače si pa vzamemo čas in se dobimo na kofetku pa je

[V_Rose_V]

jebena zadeva. jaz sem se z mojim spoznala na enak način-pisala sva si preko foruma par dni, pol pa msn varjanta 1mesec vsak božji dan in naposled šla na kofi...nisma zdržala da se ne bi spoznala..no zda pa sva že lep čas skupaj...se lahko zelo navežeš na človeka, če si vsak dan z njim v stiku in se poglabljaš v pogovore z njim...

kot je že bilo rečeno-pošlji mu mail in mu povej isto kot tukaj nam...pol pa boš vidla kaj bo...