Moja nenavadna ljubezenska zgodba
Ah dej no...kaj pa je to drugace od katerekoli druge srecne zveze, le da tu gre za tujca in je naredila veliko tveganje in sla v tujino k tipu. Prevec filmov gledate.prinzessin napisal/-a:Čestitam in ti želim vse lepo še naprej. Vidva sta dokaz, da se pravljice še dogajajo
Men and women agree on one thing: they both distrust women.
-
purple_rain
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 7639
- Pridružen: 13. Feb. 2006 13:45
- Kraj: Lj
:D
Larchiiie napisal/-a:lepa zgodba, mal filmska ma vseeno...
me pa neki zanima, v katerem jeziku se pogovarjata, znaš njihov jezik ali?ha, ha.. mogla prašat (;
Pogovarjava se v anglescini, ceprav zadnje case tudi ze v njihovem jeziku
Kjer koli se trenutno nahajaš
na lestvici tvojih
izkoriščenih ustvarjalnih zmogljivostih,
vedno lahko potolčeš tvoj
že doseženi osebni rekord.
na lestvici tvojih
izkoriščenih ustvarjalnih zmogljivostih,
vedno lahko potolčeš tvoj
že doseženi osebni rekord.
[vanessa] napisal/-a:zasnubit žensko v manj ku 1 mescu?dobro je
se sprašujem kam se vam tko mudi, pa naj bo on star 40 al celo 80
a potem, ko se nekdo zaroci ali poroci..je zate razlog ;da se ti mudi???
hmmm zanimivo razmisljanje
ceprav hvala bogu imamo vsi svoj pogled na vse
Kjer koli se trenutno nahajaš
na lestvici tvojih
izkoriščenih ustvarjalnih zmogljivostih,
vedno lahko potolčeš tvoj
že doseženi osebni rekord.
na lestvici tvojih
izkoriščenih ustvarjalnih zmogljivostih,
vedno lahko potolčeš tvoj
že doseženi osebni rekord.
-
Goth.princess
- Komunikatorka
- Prispevkov: 111
- Pridružen: 16. Avg. 2009 19:24
Re: moja nenavadna zgodba
gingin napisal/-a:Okay to se je zgodilo v letu 2008 in sicer 14 decembra.
Ko sem chetala na facebooku sem iskala prijatelja,ki živi na Norveški.Nakar sem ga našla in prosila za reqest.Nato,ko je odgovoril sem opazila da ni ta pravi,ker ima eno črko več v imenu in seveda tudi po sliki.Ko sva se prvič predstavila kdo je kdo in ko sva ugotovila da se ne poznava, sva vseeno kar nadeljevala s chetom:). Bilo je že nevzdržno kdaj bova lahko zopet chetala.Vsakič je postajalo bolj in bolj zanimivo,nakar sva chetala od 18 ure zvečer do 6 ure zjutraj.Bilo je nekaj posebnega.Ko se je tako tudi nadeljevalo so čustva postajala močnejša kot še nikoli,kot prva zaljubljenost in Hej bila je zaljubljenost...zdelo se mi je da človeka poznam kot da bi bila že od nekdaj skupaj.Ko sva se pogovarjala sva v hecu omenila če bi se obiskala,nato sem jaz potrdila ja zakaj pa ne? ..in sem že bila na poti k njemu...
Pridem na letališče v Oslo ,kjer me je pričakal in sva se zmenila ko prispem da se takoj poljubiva po francosko brez kakršnihkoli besed: Bil je čudovit poljub! Nato sva šla proti avtu in se držala za roke..ves čas sva se vedla kot da sva že nekaj let skupaj..bil je božični čas ki sem ga preživela z njegovo družino.Novo leto pri njegovemu naj kolegu,koder me je tudi zaprosil:).Seveda sem pritrdila,toda vseeno sem mogla oditi domov...saj imamv slov. službo .,prijatelje.,vse stvari...No ko sem prišla domov sem že razmišljala kdaj grem nazaj...in se je zgodilo..v službi sem dala odpoved...pposlovila od prijateljev..delala na veliko v baru da sem kaj zaslužila samo za to potovanje..Prišel je k meni v slov.,spoznal mojo družino in vsi so ga takoj vzljubili..Z mojim avtom sva se čez dva dni odpravila proti Norveški..bila je dolga in težka vožnja..
Toda prispela sva varno in kar hitro.
Sedaj sem tukaj..novo okolje novi ljudje in moški,ki ga resnično ljubim.Našla sva se zelo na nenavaden način in ljubezen preko interneta..nikdar ne bi verjela v to,če se meni nebi to zgodilo.Konec tega meseca naju čaka poroka, katere se zelooo veselim.
Pogrešam mojo družino in mojo naj prijateljico in ja je težko ko si sam...samo ko sva skupaj je vse prečudovito..je moj naboljši prijatelj in moj zaročenec..nobene skrivnosti, iskrena čustva in preprostost ter domačnost. Pred njemu sem čisto preprosta nič ne skrivam vse je tako kot da sva že stari zakonski par..in redko se dobi da se čustva v enaki meri ali celo več tudi vračajo..in vesela in hvaležna sem da sem to našla..seveda je potrebno nekaj poguma in ogromno solz,ko zapustiš svoje najbližje.
Če ima katera podobno zgodbico so me sama ušesa in oči;)
lepo bodite in srečo vsem v ljubezni
Moja zgodba podobna, vendar s to razliko, da je razdalja manjša (130 km). Čeprav ni veliko, so bila dejanja enako velika: pustila službo in v njegovem kraju iskala novo. Pustila za sabo vse prijatelje, znance in družino, ter se sprijaznila s tem, da sem v njegovem kraju ( vsaj na začetku) malo bolj osamljena, ker imam pač samo njega. Zaenkrat nama uspeva (4 leta), kako pa bo naprej, pa bo čas pokazal. Pogrešam dom, pogrešam prijatelje, pogrešam vse v zvezi z rojstnim krajem, a se vedno bolj privajam na novi kraj. Sem pa srečna, da sem našla sorodno dušo, ki mi tako kot tebi, edini do zdaj, vrača ljubezen v enaki meri in me spoštuje ter še vedno obožuje.
-
purple_rain
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 7639
- Pridružen: 13. Feb. 2006 13:45
- Kraj: Lj
-
Horus
purple_rain napisal/-a:^^Men se pa 130 km ne zdi strašno (domnevam, da si mal starejša (zaposlena))..bi pa ja lahko šla večkrat k mami na nedeljsko kosilo, takrat pa še v domačem kraju obiskala stare prijateljice.
Saj pravim. Ni veliko, je pa dovolj, da moraš zamenjat službo in prijatelje, saj ne morem več na klepet s prijateljicami, kadar se mi zahoče, pač pa moram planirat vse na vikende. Za vikende pa je ponavadi vsak v krogu svoje družine. Ja, moja generacija ima itak več ali manj že svojo družino in je tudi normalno, da prvo poskrbi za svoje otroke in moža (fanta).
S starši pa se itak vidim vsaki vikend. Ali se jaz oglasim, ali pa oni. Smo tudi dnevno na telefonu, ampak to še vedno ni isto, kot če bi živela bližje in bi se lahko oglasila na klepet po službi, ali kakorkoli.
Tudi, če se sliši malo, je še vedno dovolj daleč, da se ne moreš kar zapeljat, kadakoli ti zapaše, sploh če imaš redno službo
