No, da ti poskusim svetovati oziroma napišem, kako bi jst ravnala v tvojem primeru. Kot prvo, za trenutek odmisli oba fantiča.
1. Razlog, zakaj boš imela tega otroka, naj ne bo ta, da splav ne pride v poštev. Spontani splav je boleč za žensko, vem, in škoda, da je na tebi pustil take močne posledice. Najverjetneje se nisi poslovila od otroka, ga nisi pokopala, ga poimenovala..... Ampak zdej je prepozno bluzit o tem.
Ta otok, ki ga sedaj nosiš pod srčkom, ni nadomestek izgubljenega. Fajn razmisli in se odloči, zakaj ga boš sploh imela. Če je edini razlog ta, da si pač zanosila in da se bojiš splava, in da ti je spontani splav Z DRUGIM OTROKOM povzročil tak psihični kaos, boš trpela. Verjemi.
Torej, ko boš predelala to poglavje, in se zavestno odločila (in ta odločitev te bo spremljala do konca življenja, poti nazaj več ne bo, prav tako ne bo možnosti za kakršnokoli obžalovanje) da si želiš tega otroka...točno tega, od te osebe, takšnega kot je, potem pojdi na točko 2 in se odločaj, s kom boš živela.
2. Zdej si mala psihična razvalina, kot si ugotovila, in samo še hujše bo. Dlje kot bo nosečnost šla, huje ti bodo nagajali hormoni, več bo nihanj razpoloženja in večje nevarnosti, da padeš v depresijo.
Na tvojem mestu, bi se v tem kritičnem trenutku odločila biti sama. Če boš to zmogla, boš tudi kasneje z otrokom zmogla zaživeti na novo.
Torej, ne biološki oče, ker ga ne ljubiš. Razjedal te bo dvom, slej ko prej bo prišlo obtoževanje, obžalovanje.....otrok bo to čutil. Vsedi se z njim, pogovori o skrbništvu, o njegovih dolžnostih in pravicah, ne bodi pa z njim v zvezi samo zato, ker je oče otroka.
Tudi fanta ne bi izbrala. V kolikor se res ljubita, bosta zaživela tudi kasneje. Zdej pa je čas, ko moraš donositi otroka. Torej, brez prevelikih pretresov, brez prepirov, v miru. Fant je otroka pripravljen sprejeti, lepo, vendar, ali sploh ve, kaj to pomeni? Te bo gledal ljubeče, ko boš 20 kg težja, sitna, minuto vesela minuto žalostna, ti bo hodil po ananasov kompot na pumpo ob enih zjutraj.... Otrok ni njegov, in to bo vedel. Nosečnice smo pa težke, tudi za biološke očete, ampak oni mal stisnejo zobe ker obožujejo tisto bitje, ki se nahaja v trebuhu stvora z oteklimi nogami, ki ga nosi.
In kako boš ti sprejemala to, da se komaj premikaš, ležiš v postelji, čakaš na rok, tvoj pa je s prijatelji? Mu boš zaupala, da te ljubi tako močno, da se bo vrnil k debeli tečni ženski, ki nosi tujega otroka? Ali bo kakšni mladenki zaplodil lastnega? Boš to prenesla? Boš skrbela ponoči, jokala, se sekirala?
Kaj če te zapusti? Kaj če ugotovi, da konec koncev ne bo zmogel? Boš žalostna? Boš potihem krivila otroka? Si boš zaželela, da ga ne bi bilo?
No, kakorkoli, v obeh primerih bo težko zate. Zato ti toplo priporočam, posveti se sebi, pravilni prehrani, preberi kakšno knjigo o vzgoji otroka, nosečnosti... Delaj na sebi in spoznavaj otroka v sebi. Pusti oba za nekaj časa, boš že videla, kam te bo kasneje življenje pripeljalo. In če se boš pripravila, da sta na svetu od sedaj naprej najvažnejša ti in otrok, se naučila bit samohranilka, boš otoka dobro vzgajala, ne glede na to, kateri in koliko moških bo še vstopilo v tvoje življenje. In lažje boš izbirala, ker otrok ne bo več fikcija, ampak realnost.
Kar imaš, si si sama zakuhala, in bodi v tem sama. Ne vleci še drugih v prepad. Ko pa boš rodila, se na situacijo navadila, jo sprejela, počistila zmedo v glavi, potem pa v lov za novim partnerjem (pa naj bo to a, b ali c).
Kolikor sem razumela, je najbrž tvoj bivši tisti, ki je z spontanim splavom izgubil otroka. Njegovega si izgubila, tujega boš donosila.... Ti bo to kdaj očital?
In Bog ne daj, da si si podatek, da je bivši otroka sprejel izmislila in mu ga nameravaš "podtaknit".... to bi uničilo vse štiri.
Zdej, ne me narobe razumet, vse te trditve zgoraj so zgolj ugibanja, samo zato, da ti približam, kaj se LAHKO zgodi. Ne trdim, da tako bo oziroma je
Pa srečno!
čestitam, bodoča mamica!
