Moški in gospodinjska dela

[positive vibration]

to se meni ne zdi hudo pomanjkanje inteligence, saj ne študiram kuhanja in ne bom bodoča kuharica ampak ekonomistka. Nism vedla, da moraš biti za kuhanje hudo inteligenten ampak lepo, da si mi to povedala zdej vsaj vem.

To je tako, kot da bi kuharica rekla: zakaj bi te mogla znat dnar na bankomatu dvignit, saj nisem ekonomistka, ampak sem kuharica.

Gre se za neke osnove kuhanja, kater mislim, da mora vsakdo poznat. Vsak si mora znat pripravit nekaj toplih obrokov, kot mora vsak znat dnar na bankomatu dvignit in kot mora vsak znat nekaj osnov prava, čeprav ni pravnik, in kot mora vsak znat rože zalit, čeprav ni vrtnar.

[dorothea]

No če meni ni treba kuhat mi pač ni treba. Tko k nekaterim nikoli ni treba tankat k jim vedno tip al pa fotr to si pa jst vedno sama

[Gost]

Gre se za neke osnove kuhanja, kater mislim, da mora vsakdo poznat. Vsak si mora znat pripravit nekaj toplih obrokov, kot mora vsak znat dnar na bankomatu dvignit in kot mora vsak znat nekaj osnov prava, čeprav ni pravnik, in kot mora vsak znat rože zalit, čeprav ni vrtnar.

Aha, in kje to piše? Je uzakonjeno? Kje so vsi ti 'moram', da vidim, kje na liniji lajfa sploh sem?

Če ne znaš/nočeš pripravljati toplih obrokov, imaš restavracije oz. hrano, ki jo zate proti plačilu ali pač ne, pripravljajo drugi. Tudi rož ti ni treba zalivati oz. zakaj bi jih sploh moral imeti?

Logično je, da če v neke stvari nisi primoran ali te ne veselijo že same po sebi, jih ponavadi pač ne obvladaš. Naučiš se jih, ko je to nujno ...

In ne vem zakaj tak napad na žensko, ki ne kuha. Tudi jaz dolgo nisem, ker mi pač ni bilo treba, pa nisem zdaj, ko kuham, nič pametnejša, bolj močna ali, bog ne daj, večvredna. Imam pač dodatno sposobnost, ki je sicer koristna, ni pa od nje odvisno moje preživetje, ker ne živim v okolju, kjer potrebe po hrani ne bi šlo zadovoljiti še kako drugače kot z lastnim kuhanjem.

[Mimi_M]

Mah, to je tok odvisno...
primer: dve mladi ženski, eni doma ni bilo nikoli treba NIČ delat, za vse je poskrbela mamica, še malico za v službo ji je malodane prpravla vsak dan, punca resnično ni znala skuhat ničesar, ker ji ni bilo treba. Kar naenkrat se je preselila skupaj s fanton in kuhat je začela tik-tak, nobenega problema, mal pobrskala po receptih, mal povprašala doma za nasvet in je kuhala vse od a do ž.
Druga ženska pa je že od malih nog doma morala pomagat, tudi kuhat med počitnicami in je imela kar dost prakse, če rečemo tako.
Ko pa je ona šla na svoje, je v kuhinjo samo še vstopila, si mogoče skuhala kavo ali čaj, kuhanja pa se ni pritaknila; več ali manj je jedla zunaj. Kasneje je dobila fanta, ki obvlada kuho in kadar je kosilo doma, več ali manj skuha on.
Oba primera sta resnična...

Meni osebo obvladovanje kuhinjskih skrivnosti tudi ni atribut, ki bi mi kaj pomenil ali bi se celo z njim hvalila; meni ni problem priznat, da tega ne maram in pač če ne gre drugače tud skuham, imam pa tud jaz srečo, da moj dokaj rad packa po kuhinji in največkrat sem le njegova pomočnica pri tem, hehe
Moram pa rečt, da stvari, ki jih delam, so pa odlične in me večkrat doma moledujejo, naj pripravim kakšno od mojih specialitet, ampak meni je kuhanje tako odveč

[SSarchy]

Ma jaz pa že od pubertete full rada kuham. In vedno bom. Zame je kuhanje kakšnih posebnih jedi, katerih priprava traja dalj časa, velik izziv, ki večinoma vedno uspe (po receptih). Da ne govorim o hrani, ki je bolj pogosto na jedelniku - hitra priprava, domiselna, okusna, raznovrstna. Res se moram pohvalit . Ampak to je zato, ker uživam v tem. Jaz komaj čakam na praznovanja bližnjih, ker potem sledi tridnevno packanje slaščic in slanega.. In seveda, da ne moremo bit vsi taki. Jaz se določenih stvari tudi s težavo lotim, ker me ne veselijo, recimo športne aktivnosti (večina), ali pa gledanje televizije, tudi 'prekomerna' druženja z ljudmi mi ne pašejo, nimam velike želje po izobraževanju niti ne po neki samostojni poslovni karieri..
Sem pa vzbudila kar nekaj zanimanja za kuho mojemu fantu, ki se osnove nekaterih, po moje pripravljenih in enostavnih jedi, že pridno uči (to bo prišlo bolj v poštev, ko ne bom imela časa, v večini, bom pa sama kuhala, ker tako hočem). Organizirana sva tako, da jaz kuham, on pripravi solato, pripravi mizo, umes se mečkava, po kosilu, pa velikokrat tudi sam pomije posodo in obriše mizo. O drugih aktivnostih na tem področju še težko govorim, ker še ne živiva skupaj. Vem pa, da opere perilo, občasno ga tudi obesi in posesa po stanovanju. Če sva skupaj, si delo vedno porazdeliva (recimo pri njem doma ali pri meni, tudi na vikendu..). Fino. Ker bivši je bil pa dobesedno svinja v lastnem svinjaku. Pa ne bi zdej o tem..

[mily]

Sam je res odvisno no. Jst doma tut nisem nikol nič kuhala. Pač mi ni blo treba, ker je mami. In na začetku, ko sva skupaj vselila, nisem znala skor nič skuhat. Se spomnim in se zdej lahko samo za nazaj smejim, da me je moj učil palačinke pečit, ker nisem znala nardit lepe, tanke, okrogle palačinke . pa sem se vsega naučila in zdej full rada kuham in ekspetimentiram. Me kuha full pomirja. najraje probavam kake nove recepte, kej dodajam po svoje...

[~NIA~]

c

[merisima]

Gre se za neke osnove kuhanja, kater mislim, da mora vsakdo poznat. Vsak si mora znat pripravit nekaj toplih obrokov, kot mora vsak znat dnar na bankomatu dvignit in kot mora vsak znat nekaj osnov prava, čeprav ni pravnik, in kot mora vsak znat rože zalit, čeprav ni vrtnar.

Aha, in kje to piše? Je uzakonjeno? Kje so vsi ti 'moram', da vidim, kje na liniji lajfa sploh sem?

Če ne znaš/nočeš pripravljati toplih obrokov, imaš restavracije oz. hrano, ki jo zate proti plačilu ali pač ne, pripravljajo drugi. Tudi rož ti ni treba zalivati oz. zakaj bi jih sploh moral imeti?

Logično je, da če v neke stvari nisi primoran ali te ne veselijo že same po sebi, jih ponavadi pač ne obvladaš. Naučiš se jih, ko je to nujno ...

In ne vem zakaj tak napad na žensko, ki ne kuha. Tudi jaz dolgo nisem, ker mi pač ni bilo treba, pa nisem zdaj, ko kuham, nič pametnejša, bolj močna ali, bog ne daj, večvredna. Imam pač dodatno sposobnost, ki je sicer koristna, ni pa od nje odvisno moje preživetje, ker ne živim v okolju, kjer potrebe po hrani ne bi šlo zadovoljiti še kako drugače kot z lastnim kuhanjem.

podpis pod MsN...
ene ne znajo kuhat,ene nočejo,kaj češ...ni ga dela,ki bi ga vsi znali ali hoteli opravljat...pr meni je tud par poslov,ki se jih najraje potuhnjeno izognem,če se le morem.
Meni se to ne vidi nč sporno če punca ne kuha.so tud moški,ki se izogibajo sekanju drv naprimer...sam primer,da ne bo pomote.

[ryu10kyu]

Kar se mene tiče ženska, ki ne zna kuhati odpade pri meni...pri meni gre ljubezen skozi želodec in mi dosti pomeni, da me kdaj pocrklja in se znajde v kuhinji.
Ni treba, da je zdaj neki blazen profi in pozna vse recepte na pamet in ji je najljubši del dneva klepetati z mojo babico ali njeno in menjavati recepte ali ne vem kaj. Tudi če je njena specijaliteta makaroni z neko posebno omakico, ki jo zna narediti na neki svoj način.
Si pač ne predstavljam biti z žensko, ki ne bi znala nič skuhati...to mi je pač ženstveno in tudi ženska za štedilnikom, ki miga po kuhinji in se sklanja in zvija zna biti prav neustavljivo seksi...to je pač moj fetiš nekako.
Kar se pa ostalih zadev v gospodinjstvu se pač razdeli delo...saj navsezadnje tudi otroci pol pridejo, pa se jim metlo v roko da in se razdeli delo potem.
Meni je bilo ko sem bil majhen v osnovni šoli ene 10-12let nekje v bistvu všeč pri enem kolegu, kjer sta bila dva brata in jima je mama razdelila delo, da je sebe razbremenila. Dostikrat je moral tudi kosilo skuhati za vse skupaj, brat je imel pa čiščenje praha in sesanje čez ponavadi. Sem mu tudi pomagal in je bilo prav luštno solato trebiti, krompir lupiti, itd.
Priznam, da sem se tudi jaz dosti naučil preko tega, ko sem njemu pomagal. Ali sem pa pri babici visel v kuhinji in gledal kako kuha itak sem jo ful spraševal in mi je potem razlagala na dolgo in široko in celo razmišljala o tem, da bi se šolal za kuharja...ampak ne hvala profi scena me ne zanima sem jo že takrat čudno gledal kaj ji pegla v glavi...sem pa dejansko ljubitelj kuhanja in uživam v kuhanju. Sploh ženske me potem vedno pohvalijo koliko dobro skuham in da je ful okusna hrana. Madonca sem ponosen nase, haha

[Aloha]

Jst sm tut ena tistih, k se nikol ni udomačila za štedilnikom. Kr mi ni blo treba (mami rada in dobr kuha), tut ko sm sama, ni potrebe (hrana, od kere živim, ne zahteva ceuga dopoudneva dela, še mnj kšnih posebnih veščin), na tipa, k bi ga to motil, pa tut še nism naletela.

In tko kt je blo že napisan, ko/če bom rabla, se bom spraula kuhat tut kej več od solatk, rižotk, testenin in juhc. Edin mesnih jedi se najbrž ne bom (kej dost) lotevala.

[Yazmeen]

Ma to je čist odvisn, kolk te to zanima in kolk maš interesa, da bi se nauču kuhat. Ko sm bla mlajša, sva ble z mami same in sm zmer pršla jst prej iz šole, kokr ona iz službe, pa me je začela počas učit. Najprej sm mogla recmo sam krompir dat kuhat, ona je pa ostalo nardila. Pol pa skoz več. Tko da sm že v OŠ znala kšno stvar skuhat, pa včasih sm kr sama od sebe vzela kšno kuharsko knjigo in kej nardila. Se spomnem, k sm se spravla žemlje pečt, pa mami sm za roj.dan torto nardila k sm bla še dost mejhna, pa vse živo sm se spomnla. Pr 20-ih sm se že nekak odselila in sm bla tud primorana kuhat, če sm hotla kej toplga pojest. Zdj sm pa že cel ekspert in se vse živo lotm narest in mi tud vse fajn rata (baje ). Si tud kr sama zmislm kšn nov recept, k zdj že vem, kaj prbližn paše skupi in kaj ne. Ne vem, jst rada kuham in tud rada pojem, kar skuham...je ni čez doma skuhane hrane.

[lol_iika]

ja midva mava tud rada čisto pa pospravljeno,... in nimam težacv s tem, sam moi res ne zna kuhat!! tko da sem za kuhanje vedno jas

[jlpktnst]

Hja, edin problem je če noben od staršev ne zna kuhat. Potem so otroc bogi, hitra hrana in podobne smeti.

[Seyfullah]

Hja, edin problem je če noben od staršev ne zna kuhat. Potem so otroc bogi, hitra hrana in podobne smeti.

Ja poznam take...moja sodelavka svojim otrokom nikol še ni skuhala tapravga krompirja,sam unga iz prahu so probal u celem svojem lajfu...Bogi otroc res!!