se podpišem pod post od nie!
Logika 'zakaj bi se selil če sm lahko doma pa nič ne plačujem' je najbolj bedna logika ever. Moj jo je na srečo premagal in zdaj iščeva stanovanje, ampak že to je bilo zelo težko doseči. Zato sploh ne razumem nikarague, ki pravi, da se je treba pač pogovorit in prilagodit in da se da stvar rešit, kaj pa vem, meni nikakor ni uspelo. Pa je bil pri meni isti problem (tašča hodila kar tako v najino sobo, se vtikala v stvari, ki se je ne tičejo, ...). Ne vem, če imaš taščo, ki to dela, potem ji bo verjetno težko dopovedati, da potrebujeta svoj prostor, saj se v skrajnem primeru lahko zateče k 'saj je moja hiša!!' in vama začne postavljati pravila (npr. nočem, da zaklepata vrata, ali pa 'lahko zaklepata vrata, ampak je moja hiša tako da bom tudi jaz imela ključ, za vsak slučaj). Moja tašča je znala zamorit tudi z 'saj je moj sin, imam pravico vedet kaj se dogaja/kam gresta'
To, da on vedno da prav mami, je kar hud problem. Sama imam srečo, da zna biti njegova mama tudi do njega kar nesramna, tako da se on zaveda, da njegova mama ponavadi nima prav, pa še tako jo zagovarja; tudi izgovor, da sem preobčutljiva, je že bil v igri. Zate pa mislim, da je najbolje, da kar storiš tako, kot si si zamislila, pa boš videla, kako in kaj - ampak moraš biti 100% prepričena, da si res pripravljena to storiti. Jaz sem enkrat pač rekla, da imam dovolj, in da bom hodila samo še na obiske, ker se počutim nezaželjeno in mi na sploh ni fino, pa se je moj zamislil in so se stvari zganile. Vso srečo.
res otročje! sam sm se rajsi zadrzala!
veš kaj ti bom rekla pikabu .. tukaj si največji problem TI .. nauči se prilagajat drugim, ne more bit vedno vse po tvoje .. v vsaki zvezi (pa naj bo to partnerska zveza ali prijateljstvo) se je treba prilagajat .. 
