Spoznavanje staršev predstavlja problem:(
-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 3
- Pridružen: 17. Jun. 2009 17:53
Spoznavanje staršev predstavlja problem:(
Zdravo.
Prišel je čas, ko bi bilo lepo in po moje tudi prav, da bi moji starši spoznali mojega fanta. V razmerju sva nekaj več kot eno leto. Se razumeva, spoštujeva,... bistvo= imava se rada. Stara sem 21 let on nekaj let več. Jaz sem že spoznala njegove starše, ni dolgo tega. Zdaj pa bi želela, da tudi moji spoznajo del mene. Večkrat sem jim že omenila, da mi ni všeč, da nimajo interesa, da bi ga spoznali. Da si želim, da ga spoznajo, pa če tudi je to ena skupna kavica. Praktično za fanta bi lahko imela največjega klošarja v Ljubljani, pa jim bi bilo očitno vseeno....Delaj kar hočeš, samo domov ga ne pripelji. Sem tretji otrok, sicer najmlajši, ampak ne zastopim, kako se iz prejšnjih izkušenj, ki so jih imeli niso naučili, da bi bilo mogoče včasih prav poslušat svojga mulca, kaj jim želi povedat. Želim si, da bi ga sprejeli, tako kot so mene njegovi, kajti sem se počutila kot mala princeska, ko sem prišla k njim. Mojim staršem, pa kar ni do tega. Jaz bi na njihovem mestu želela sppoznati osebo s katero je moj/a sin/hčer. Tako bi mu lahko svetovala, kako, kaj, zakaj,... Ne pa, da mi vsako mojo idejo negirajo in jo po svoje obrnejo. Ne vem, a se vam zdi, da sem premlada z 21imi leti, za zvezo? Ne razumem jih. Dajejo me v precep, da se moram nekako odločati med njimi in fantom. Zakaj je temu tako? Ne morem vedeti, če bo on tisti, s katerim bom do konca svojih dni...temu se reče pravljica. On je del mene zdaj, v prihodnosti pa karkoli bo bo. Svetujte kako, kaj. Za vse nasvete bom zelo hvaležna. lp.
Prišel je čas, ko bi bilo lepo in po moje tudi prav, da bi moji starši spoznali mojega fanta. V razmerju sva nekaj več kot eno leto. Se razumeva, spoštujeva,... bistvo= imava se rada. Stara sem 21 let on nekaj let več. Jaz sem že spoznala njegove starše, ni dolgo tega. Zdaj pa bi želela, da tudi moji spoznajo del mene. Večkrat sem jim že omenila, da mi ni všeč, da nimajo interesa, da bi ga spoznali. Da si želim, da ga spoznajo, pa če tudi je to ena skupna kavica. Praktično za fanta bi lahko imela največjega klošarja v Ljubljani, pa jim bi bilo očitno vseeno....Delaj kar hočeš, samo domov ga ne pripelji. Sem tretji otrok, sicer najmlajši, ampak ne zastopim, kako se iz prejšnjih izkušenj, ki so jih imeli niso naučili, da bi bilo mogoče včasih prav poslušat svojga mulca, kaj jim želi povedat. Želim si, da bi ga sprejeli, tako kot so mene njegovi, kajti sem se počutila kot mala princeska, ko sem prišla k njim. Mojim staršem, pa kar ni do tega. Jaz bi na njihovem mestu želela sppoznati osebo s katero je moj/a sin/hčer. Tako bi mu lahko svetovala, kako, kaj, zakaj,... Ne pa, da mi vsako mojo idejo negirajo in jo po svoje obrnejo. Ne vem, a se vam zdi, da sem premlada z 21imi leti, za zvezo? Ne razumem jih. Dajejo me v precep, da se moram nekako odločati med njimi in fantom. Zakaj je temu tako? Ne morem vedeti, če bo on tisti, s katerim bom do konca svojih dni...temu se reče pravljica. On je del mene zdaj, v prihodnosti pa karkoli bo bo. Svetujte kako, kaj. Za vse nasvete bom zelo hvaležna. lp.
-
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1390
- Pridružen: 08. Apr. 2007 17:23
- Kraj: Poletje
-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 3
- Pridružen: 17. Jun. 2009 17:53
Težka situacija je. Lej, prisilit jih ne moreš in "naključna" srečanja so meni mimo, ker ne vem, te stvari naj bi bile odkrite in iskrene. Sicer tudi jaz ne razumem zakaj ga nočeta spoznati in če bi bila na tvojem mestu bi vsekakor zahtevala odgovor. Mogoče ti celo ne bo všeč, kaj vem, ampak boš vsaj vedla.
Vaju se pa to naj ne tiče, čeprav verjamem, da je težko ignorirat in iti čez. Ampak v primeru če se starša ne "omehčata" bosta pač morala. Furajta svoj lajf naprej pač koker če bi ju spoznal.
A v tem letu ko sta skupaj ni bil nikoli pri tebi doma na obisku?
Vaju se pa to naj ne tiče, čeprav verjamem, da je težko ignorirat in iti čez. Ampak v primeru če se starša ne "omehčata" bosta pač morala. Furajta svoj lajf naprej pač koker če bi ju spoznal.
A v tem letu ko sta skupaj ni bil nikoli pri tebi doma na obisku?
Jst bi rekla, da je najboljš, če si ti čim več časa pri njemu - sploh, če so te njegovi tako lepo sprejeli... mogoče jim bo kliknilo, da ne delajo prav, ker te ne bojo več toliko videvali... Sam res, eni starši so pa res orto čudni. Običajno je obratno ne? Si starši čim prej želijo spoznat fanta, ne pa obratno. Vprašaj jih, kako jim je lahko čist ravno, s kom se dobivaš...
- punk´s not dead
- Sramežljivka
- Prispevkov: 59
- Pridružen: 22. Maj. 2008 2:11
-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 3
- Pridružen: 17. Jun. 2009 17:53
Imam starše, kateri so že precej v letih. Brat je 17 let starejši od mene, sestra 14 let starejša. Tako, da sem njihova najmlajša punčka. In vedno tako bo. Sem ostala na ravni najstnice... Ampak to ne le v tem primeru, kar se tiče fanta ampak tudi nasplošno. Moj brat in sestra sta se že zdavnaj odselila od doma, jaz pa študiram v LJ, tako da jima je ostala velika prazna hiša. Oče je upokojen, mami dela v LJ in prihaja pozno domov. Pozabili so oni, kako to zgleda biti mlad. V drugačnem času so rastli. Mene, pa želijo vzgajati po istem principu, pa čeprav se mi zdi, da je za to že prepozno, kajti jaz sem svoja osebnost, dozorela v to kar sem, s svojimi načeli,...
Oče, ko je zvedel, da imam fanta se mesec dni in več ni pogovarjal z menoj. Zdaj mi je pa tega počasi dovolj. Pri mojih letih sta že imela otroke. Sestra je imela podobne probleme, s tem da je živela doma in je zato imela še večjo štalo. Tudi dobila jih je. Ampak je imela fanta pri 17ih in zabluzila šolo med drugim. Ko ga je pripeljala domov, se je skril v spalnico in ga ni bilo, toliko časa, dokler ni šel domov. Jaz pa lepo delam faks, brez večjih problemov, stara sem zadost, ne razumem. Fant je prav tako priden, dela faks plus tega dela preko študentskega servisa. Ne vem, kako kaj. Ima pa vse to velik vpliv name in na najino zvezo. Se počutim manjvredno in nezadostno staršem. Brat več kot jih je pripeljal čez noč domov, bolj je bil oče ponosen nanj. Češ tako se dela poba. Eh to je kr neki vse skup.
Oče, ko je zvedel, da imam fanta se mesec dni in več ni pogovarjal z menoj. Zdaj mi je pa tega počasi dovolj. Pri mojih letih sta že imela otroke. Sestra je imela podobne probleme, s tem da je živela doma in je zato imela še večjo štalo. Tudi dobila jih je. Ampak je imela fanta pri 17ih in zabluzila šolo med drugim. Ko ga je pripeljala domov, se je skril v spalnico in ga ni bilo, toliko časa, dokler ni šel domov. Jaz pa lepo delam faks, brez večjih problemov, stara sem zadost, ne razumem. Fant je prav tako priden, dela faks plus tega dela preko študentskega servisa. Ne vem, kako kaj. Ima pa vse to velik vpliv name in na najino zvezo. Se počutim manjvredno in nezadostno staršem. Brat več kot jih je pripeljal čez noč domov, bolj je bil oče ponosen nanj. Češ tako se dela poba. Eh to je kr neki vse skup.
zakaj se toliko sekiras zaradi ''starokopitnih'' starsev? mors jih sprejet, taki pac so..spremenit jih ne mores. in ti nisi cist nic kriva. in nevem zakaj bi se silila in jim vsiljevala spoznavanje tvojega fanta?! dobivajta se drugje, pri njemu ce je mogoce..uzivaj in se ne sekiraj zaradi starsev, tako mislece ljudi bos tezko cez noc spremenila. mogoce pa se omehcajo cez cas, ko bodo vidli da mislita resno? nevem js se nebi prevec sekirala, nevem niti zakaj ti je u taki situaciji to tako zelo pomembno, ampak ne znam se pa cist postavit u tvojo kozo ker pac nimam takih starsev...
nivea9 napisal/-a:Ne vem zakaj ga ne povabiš k vam domov?
Mogoče zato, ker starši tega ne odobravajo, če nisi razbrala iz prejšnjih postov?


Uf, sem pa mislila, da ravno starši, ki imajo kasneje še enega otroka (v njihovih poznejših leih) dlje ostajajo v koraku s časom.
Moji so namreč že taki in zelo dobro se spominjajo svojih mladih let in mladih let svojih starejših otrook (brata in sestre). Bi pomislila, da je pri tvojih problem v tem, da si njuna mala deklica, ki je ne moreta sprejeti kot odraslo osebo, ampak če si rekla, da sta bila taka že pri tvojem bratu in sestri...
Sta tudi do ostalih ljudi tako "sovražna" ali samo do vaših partnerjev? ... Sem pa prepričana, da bo enkrat že prišel dan, ko ga bosta morala spoznati pa če jima bo všeč ali ne. Navsezadnje je on velik del tvojega življenja.
Moji so namreč že taki in zelo dobro se spominjajo svojih mladih let in mladih let svojih starejših otrook (brata in sestre). Bi pomislila, da je pri tvojih problem v tem, da si njuna mala deklica, ki je ne moreta sprejeti kot odraslo osebo, ampak če si rekla, da sta bila taka že pri tvojem bratu in sestri...
Sta tudi do ostalih ljudi tako "sovražna" ali samo do vaših partnerjev? ... Sem pa prepričana, da bo enkrat že prišel dan, ko ga bosta morala spoznati pa če jima bo všeč ali ne. Navsezadnje je on velik del tvojega življenja.