Drkanje mu je del vsakdana...
- bonnie taylor
- Komunikatorka
- Prispevkov: 125
- Pridružen: 25. Mar. 2009 20:43
Bi razumel če je to samo krajše prehodno obdobje, pa imam občutek da gre kar za dlje trajajoče stanje. To ni ravno dobro (kar tudi sama veš).
Seveda nič ni tako preprosto kot nasvet na forumu, verjamem da je tudi tako težko naredit konec.
Predvsem gre za trud, v zvezi se morata oba vsaj malo trudit. Res je da se vedno eden bolj kot drug, samo če ni pa čisto 0 truda potem pa tudi ... pač je mogoče najlaže ravno s tem začetm, da malo svojega truda odvzameš pa vidiš če bo sploh opazil.
Domnevam, da te je strah da mu nisi pomembna in ravno zato mu ga vlečeš. Tako da držiš nek stik. No, nehaj s tem pa boš videla kaj bo. Verjetno bo pač sam drkal. Vprašanje je ali bo opazil, mu bo manjkalo to. Potem se pa lahko naprej pogovarjata. Če pa ga niti ne bo motilo to, da mu odteguješ svojo pozornost potem pa tudi veš pri čem sta.
Strah pred akcijo je pač logičen. Še vedno je lažje ostat na mrtvi točki in se pretvarjat da imaš nekaj, kot pa riskirat vse kar si gradila nekaj let. V glavi in v realnosti.
So pa trenutki v življenju ko je potrebno tvegati in poskusiti. Ne nujno vsak dan, je pa tveganje tisto kar izoblikuje človeka, tako ali drugače.
Seveda nič ni tako preprosto kot nasvet na forumu, verjamem da je tudi tako težko naredit konec.
Predvsem gre za trud, v zvezi se morata oba vsaj malo trudit. Res je da se vedno eden bolj kot drug, samo če ni pa čisto 0 truda potem pa tudi ... pač je mogoče najlaže ravno s tem začetm, da malo svojega truda odvzameš pa vidiš če bo sploh opazil.
Domnevam, da te je strah da mu nisi pomembna in ravno zato mu ga vlečeš. Tako da držiš nek stik. No, nehaj s tem pa boš videla kaj bo. Verjetno bo pač sam drkal. Vprašanje je ali bo opazil, mu bo manjkalo to. Potem se pa lahko naprej pogovarjata. Če pa ga niti ne bo motilo to, da mu odteguješ svojo pozornost potem pa tudi veš pri čem sta.
Strah pred akcijo je pač logičen. Še vedno je lažje ostat na mrtvi točki in se pretvarjat da imaš nekaj, kot pa riskirat vse kar si gradila nekaj let. V glavi in v realnosti.
So pa trenutki v življenju ko je potrebno tvegati in poskusiti. Ne nujno vsak dan, je pa tveganje tisto kar izoblikuje človeka, tako ali drugače.
Jz upam, da ne bom nikol u taki situaciji (tok, tok). Okej, se lahko zgodi, da pride do take kratkotrajne situcije, ko vidiš, da se partner trudi, da najde novo službo, ker nima namena živet na tvoji grbi. Ljubezen gor al pa dol, če nekdo živu na tvoje stroške in še tko rauna stabo...
Že Moj mi je žiuce, ker doma prežiulja njegova dva ljubljena (sarkazem) brata, ki živista na njegovi plači. Pa sta oba sposobna delat, sam ne ljubi se jima.
Že Moj mi je žiuce, ker doma prežiulja njegova dva ljubljena (sarkazem) brata, ki živista na njegovi plači. Pa sta oba sposobna delat, sam ne ljubi se jima.

...Voli me iz inata
voli me bez ostatka
voli me bilo gde sam
bas takvu kakva jesam
Voli me kad me nema
voli me pored svega
voli me kad ni jedan
bas razlog za to nemas...
voli me bez ostatka
voli me bilo gde sam
bas takvu kakva jesam
Voli me kad me nema
voli me pored svega
voli me kad ni jedan
bas razlog za to nemas...
-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 64
- Pridružen: 02. Jan. 2009 20:48
fionnnnna napisal/-a:Povedala sem mu že, pa ne enkrat...ampak kaj ? Reče mi naj ga pustim pri miru nekaj časa, pol me bo pa že začel pogrešat... Imel je čist v kurcu otroštvo, nima odnosa do ljudi. Aja btw star je 29let...
Kaj to pove o človeku, da v celem življenju ni imel niti enega dobrega prijatelja?
Jst sm edina ki tolk stvari vem o njemu. Je samotar, ni pa slab človek...
Kar se veze tiče mi nič ne teži, ljubosumen sploh ni...
Danes greva pogledat za en šiht in je hotu da grem zraven zato, ker se pritožujem da ne greva nikamor... romantika pa je a?
Mah ubistvu je vsem jasno da tako ne pelje nikamor...ampak ne vem pa kakšen bo ko bo imel službo. Mogoče bo malo bolj pozitiven ker bo mel svoj keš in ker me bo lahko kam peljal (to zadnje je on dejal).
In kaj, človeka imaš rad, veš da je to nikakvo, ne veš pa kaj bo. Mogoče je to faza v življenju, ki mora it čez njo.
Kako ti lahko reče, da ga pusti pri miru, da te bo začel pogrešat . Saj te cele dneve ni doma, ker služiš denar, da lahko preživita. In to, kakšno otroštvo je imel, ne bi smel prenašati nate. To, kar se mu zdaj dogaja, kar dobi od tebe, je že preveč. Tudi če je mel čisto uničeno otroštvo, ne more tega zdaj izkoriščat celo življenje.
Edina stvar je, da mu postaviš ultimat, če pa ga ne izpolni ga pač naženi. Šele to ga bo spravilo k sebi. Bo začel drugač razmišlat. Mislim, da si zaslužiš nekoga, ki je velik boljši!