mmmiha napisal/-a:Očitno je res težava v tem, da sem bil tako dolgo v vezi. Težava je še toliko hujša, ker stanujeva v sosednjih blokih in se zlo pogosto srečujeva. In vedno ko jo vidim izgleda zlo dobro, občasno še pošlje kakšen sms zato mislim, da želi, da sva spet skupaj.
Zato se včasih sprašujem ali je mogoče to tista ljubezen, če te nekdo vizualno izjemno pritegne (čeprav mislim, da je to delno posledica navajenosti, še iz veze), ampak mislim, da bi blo potem spet vse isto.
Pri tej novi je težava v tem, da mi razpoloženje niha; včasih se mi zdi super in me full pritegne, spet drugič pa sploh ne... zdaj pa ne vem ali je to posledica, da je nisem navajen al pač to ni to.
Kolikor sem razumela... bivša punca stanuje v sosednjem bloku, se pogosto srečujeta in občasno se še kontaktirata. Dobivaš občutek, da bi rada bila znova s teboj. A rekla bi, da "pogreta stara juha ponavadi ni dobra". Očitno še nisi prebolel bivše punce in pogosto primerjaš vse z njo. Seveda pa nova punca ni njena kopija, zato te vse, kar ji ni najbolj podobno, večkrat odvrne, te moti, ti ni všeč... To se marsikomu nehote dogaja, ki še ni prebolel bivše ljubezni.
Logično je, da te mora partner tudi vizualno privlačiti, a rekla bi, da so pomembnejše osebnostne lastnosti. Te ponavadi ostanejo bolj ali manj enake, čeprav se z leti tudi človek osebnostno spreminja. Vendar se pa vizualno skoraj vsakdo bistveno spremeni, kar je logično (na primer z leti, s staranjem in tega ne moreš preprečiti).
Če si v dvomih glede svoje sedanje punce, zakaj potem rineš v zvezo, hočeš biti z njo? Zakaj ne počakaš, da bi najprej sploh prebolel bivšo punco? Na silo ne gre nič, saj sam vidiš.
Ubistvu nimam nekega nasveta zate, razen to, da najprej ugotovi, kaj bi rad in se šele nato zapletaj z novo punco.
. Kaj pa je narobe s tem, če ji pri 27 letih bolj odgovarja bit samska? Pred neki dnevi sm prebrala komentar od Nie v temi o fantovi sestri, neki o tem, da si nej (pri 20) dobi tipa, če noče bit stara devica in celo življenje sama. Mislim halo 
Pa raje sem cel lajf sama in srečna sama s sabo, kokr pa da mam tipa sam zato, da ga pač mam. Ne vem no, js Ano27 čist razumem, ker si tut sama ne predstavljam življenja z nekom (in si tut nikol nisem, že ob misli na to me kr strese). Sploh pa ne z nekom, pri katerem bi me kakšna stvar odbijala. No, vseen pa dopuščam možnost, da nekoč spoznam nekoga, zarad katerega se bo to spremenilo (mogoč ne pri 20, niti pri 27, ampak enkrat pol...).
Mislim halo, jaz sem še malo starejša pa tudi spet samska, ker se bolje počutim srečno samska, kot pa nesrečno v dvoje.
Sama imam tudi dilemo ali naj se trudim zaljubit se ali naj iščem ali naj čakam, da me bo trofinlo... Samo, me že zeeeelo dolgo ni,.. ne vem no. Mislm, da je to bolj situacija, ta prava. Jaz imam tudi ideal, mora biti športnik, gre za specifičen šport, samo ne morem povedat kaj, ker nebi rada, da bi me kdo tukaj spoznal. No skratka, pred letom sem se tudi poškodovala tako, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo, polovico stvari ne morem delati več... in imam sedaj še večjo dilemo.
