Čudežni Feliks je obup, tok brezciljno zakomplicirane knjige pa še ne. Lansko leto smo mel sicer 4 drame, ampak si lahko vse prebral v 1 dnevu, če si hotu. Pa ni blo glih težko dojet, kaj so avtorji hotl sporočit. Tole se pa vleče in vleče in vleče. Da ne govorim o tem, da morš večkrat prebrat, da sploh dojameš smisel, oz. da se delaš, da ga dojameš.
Prevzetnost je pa kul, ja. Sam kaj, ko jst nimam pojma, kako primerjat oba romana. Mislm bl različnih romanov pa še ne. Še Kralja na Betajnovi bi lažje primerju s Čudežnim Feliksom
.
Feliks je pa smrt za mojo ubogo dušo. 
Ful rada berem, že marsikaj neberljivega sem dala čez, ampak tale mali pokvarjenec je pa višek. 
