slabe izkušnje

[Poker_face]

pozdravljene!

imam spet preveč prostega časa pa sem se lotla introspekcije in me je začelo skrbet

sem namreč odraščala v precej matriarhalni družini in poslušala nauke v stilu, moški so pa itak prasci, samo sex hočejo ipd.

dosti časa sem v to tudi vrejela; nakar sem spoznala, da tudi ženske znajo (znamo) bit prasice in da obstajajo dobri in slabi ljudje ne glede na spol. bravo jaz !:zustimm:

v glavnem, dolgo časa je trajalo preden sem si dovolila odkrit sentimentalno plat v sebi, razmišlat o ljubezni kot o nečem uresničljivem ipd.

šlo mi je kar dobro, imam tudi par zelo dobrih moških kolegov in najbolšega prijatelja, pa tudi par (bivših) ljubimcev s katerimi sem v dobrih odnosih...

kakorkoli, začela sem obravnavat moške kot kredibilna bitja, ki imajo tudi zgornje možgane, čustva ipd.

nakar se mi zgodi mr. perfect
spoznala sva se na pubertetniški način,
a nadaljevala odraslo -
nisem naivna, a vse skupaj je blo tako krasno,
da sem dejansko verjela do nekaj bo iz tega...
(poznala sva se sicer zelo kratek čas, vendar zelo intenzivno-dosti pogovora,zabave ipd.)
končalo se je tako da je tip izginil..
mislim ne moreta dva človeka tako različno gledat na isto situacijo;
jaz vsa blažena,oh kako nama gre krasno, on pa niti tolko, da bi povedal
glej bejbi,no go in vsak naj gre po svoje...
da ne bo pomote-
ne moti me to, da mu pač nisem bla tolko všeč,
pač pa to, da tega nikakor ni pokazal (ravno obratno) in
strahopetno izginil...

zgodba je bedna, sporno je, da opažam,
da spet ne verjamem moškim, jih gledam kvečjemu kot spolne objekte,
kot nekaj brez česar brez težav živiš...
ne bi rada bila kot samantha (sex and the city),
vendar me ponovno spoznavanje, zmenkarije ipd. silijo na bruhanje,
ko samo pomislim na prejšnjo zgodbo...
kakorkoli občutek imam, da smo spet tam...
postajam čustveno nedostopna in nesposobna pristne zveze z moškimi...
sploh pa na slabe izkušnje težko pozabljam...

ima katera podobne težave?

[look-look]

da.

tud js sem vedno doma poslušala, kakšna golazen so tipi in seveda dolgo časa v vsakem, ki se mi je približal, vidla same slabe stvari. no, pa je prišel tudi pri meni mr. perfect in me omehčal. in to konkretno. v bistvu je bil edini, ki je lahko pariral tistim natolcevanjem o moških, ki sem jih že od otroštva poslušala doma, in jih celo presegel. problem je samo v tem, da je čez par mesecev zamenjal ploščo. pa še vedno mislim, da je perfect. se zavedam, da takih ni veliko in bo težko dobiti koga vsaj približno podobnega.

ja, te razumem... spet smo tam a ne tud js ne vem, kdaj bom spet dovolila komu, da mi zleze pod kožo.

[miteq]

Pa kakšne mame imate to? Za božjo voljo, same niso znale uredit svojih odnosov z moškimi, potem pa še lastne hčerke filajo z neumnostmi.

Tako kot vse babe niste neumne kokoši, tako vsi moški nismo prasci.

[look-look]

sej vse to vemo je pa vseeno težko prestopit tisto mejo zaupanja.

[SSarchy]

Jaz nimam takih izkušenj in si kaj takega nikoli nisem mislila o moških. Če sem se zaljubila v ženskarja, je 'veza' trajala 14 dni , ali pa sploh ni prišlo do stika, vsi ostali pa so bili v času veze prijazni, zabavni, pozorni, zaljubljeni. Zame so prasci tisti moški, ki varajo ali pretepajo svojo žensko.

[underdogy]

Meni tud ni jasno kaksne mame imate nakatere. Res se sprasujem, kaj se dogaja v glavi zenske, ki namesto, da bi hci pripravila na ziviljenje, ji raje polni glavo z butastimi stereotipi.. Ugotavlajm, da je moja mami super.
Kjub temu pa poznam to nedostopnost. Stvar minie. Prvo je treba prebolet bivsega potem pa se bo nekje prikazal nekdo drug.. Sicer ne vem kolikokat bos ponavljala ta postopek ampak na koncu pa bos srecala dejanskega mr. right.
p.s.: na koncu se tudi Samantha zaljubi.

[*purple*]

mislm, da glede na en/ dva primera ne morš sodt moške populacije, v stilu da so usi isti, da usi hočejo sam sex
dobr, marskter brez sexa nebi preživu, ampak to še ni razlog da je sam zato s tabo.
Tip katerega opisuješ.Hja, strahopetec, druzga ne morm rečt.najlažje je pobegnt od problema in ga pustit za sabo, kukr pa stvar rešt.No, načeloma če mu pač nisi bla ušeč, da bi ostal s tabo, tukej ni kej za rešt, ampak po človeško se pa še zmeri da povedat teh par besed,zakaj odhajaš.
Jst tud ne razumem, te vzgoje oziroma načina prigovarjanja mame, da so usi moški prasci.Zdi se mi mal grdo, neumesno in kukr je underdogy povedal/a, namesto da bi te pripravili na žiulenje, na pasti, so pač zaključili, da so usi prasci? In točno tko si tud ti očitno stvar sprejela.
nevem, pomojem je boljš gledat an te stvari z mal več optimizma in se še vedno oklepat dejstva, da nas tam nekje zunaj čaka, tisti "princ na belem konju" (kukr je pač princu lahko podoben ).da ni nujno da je to taprvi, tadrugi, lahko je ta šestnajsti.ampak verjamem, da je.
zmenki ti gredo na bruhanje. No, men so tud šli.tista faza spoznavanja, menjenja tukaj pa tam, neki uradni zmenki, neko čudno žiučno ozračje.Blah!Jst tud tega nkol nism marala. rajš sm čimprej navezla prijateljski stik in se družila z všečnim fantom na tak način..Pa sem ga potem še toliko bolje spoznala in več doživela, kukr pa bi, če bi z njim hodila na neke kavice, večerje.Sem šla rajš s kolesom en krog po ljubljani, pa na sladoled, je blo bolj zanimivo.
nevem, tega fanteta ki se je pokakal v hlačke pred neke vrste svojo odgovornostjo, pusti za sabo, naj gre, naj se skriva tam kjer se hoče.Stopu žiujenju naproti in daj možnost drugim, ker nikoli ne veš kaj te čaka za vogalom

[fun]

Pri teh stvareh ni nekega univerzalnega pravila... Če bi jaz vrjela mami bi mislila da je moj oči najslabši možen partner na svetu; če bi vrjela očetu bi bla ""ponosna nase da nisem taka kot mami""...

Tako pa vrjamemm sama sebi; in vem da sta oba vredu človeka, sam da nista za skup.

Prav tako sem naletela na vredu ljudi, ki sem jih prizadela, bila nefer do njih, jih varala in nisem mela posluha za njihova čustva; in sploh nisem mela slabe vesti.
in prav tako nekomu vedno znova uspe, da prizadane mene; in če bi bla zmožna jokat, bi se najbrž smejal tut mojim solzam... Pa še vedno vrjamem in se slepim, da je dober človek...

Tako pač je; najdi nekoga s podobnimi merili in ne meči vseh ljudi v isti koš.
srečno.

[fun]

dvojni post

[~NIA~]

[emkica]

tipi so res zelo različni in ne moreš vseh metat v isti koš. Verjem meni. Moj bivši me je zapustil po treh mesecih in pazi to. Do zadnjega trenutka nisem vedla da je kaj narobe in da ni zaljubljen vame, potem pa kot bomba iz jasnega, konec. In ja, dva moja bivša sta končala z mano prek sms-sporočila, ker očitno nista imela jajc, da bi mi to povedala osebno. Ampak še vseeno nisem obupala nad moškimi. In zdaj sem našla svojega Mr. popolneža, in sem čist zadovoljna. Skupaj sva pa že več kot eno leto in sem prav vesela, da nisem obupala nad moškimi.
Za dežjem vedno posije sonce

[Yazmeen]

Ne morš na podlagi par takih izkušenj pol sklepat, da so pol kr vsi taki. Nekje je pa mogoče kšn fant, ki misl, kakšne prasice smo ženske, zato, ker so ga do zdej že 3 prevarale. Sj si ja zmožna razmišljat dlje od tega, da veš, da ni vse sam črno al pa belo. Pač naletela si na Mr.Perfecta, ni se izšlo, jebat ga, življenje teče dalje, ne morš zdej kr delat enih zaključkov, da zdj so pa vsi isti. Če boš tko razmišlala, boš vrjetn tud na same take naletavala.

[lelija]

pozdravljene!

imam spet preveč prostega časa pa sem se lotla introspekcije in me je začelo skrbet

sem namreč odraščala v precej matriarhalni družini in poslušala nauke v stilu, moški so pa itak prasci, samo sex hočejo ipd.

dosti časa sem v to tudi vrejela; nakar sem spoznala, da tudi ženske znajo (znamo) bit prasice in da obstajajo dobri in slabi ljudje ne glede na spol. bravo jaz !:zustimm:

v glavnem, dolgo časa je trajalo preden sem si dovolila odkrit sentimentalno plat v sebi, razmišlat o ljubezni kot o nečem uresničljivem ipd.

šlo mi je kar dobro, imam tudi par zelo dobrih moških kolegov in najbolšega prijatelja, pa tudi par (bivših) ljubimcev s katerimi sem v dobrih odnosih...

kakorkoli, začela sem obravnavat moške kot kredibilna bitja, ki imajo tudi zgornje možgane, čustva ipd.

nakar se mi zgodi mr. perfect
spoznala sva se na pubertetniški način,
a nadaljevala odraslo -
nisem naivna, a vse skupaj je blo tako krasno,
da sem dejansko verjela do nekaj bo iz tega...
(poznala sva se sicer zelo kratek čas, vendar zelo intenzivno-dosti pogovora,zabave ipd.)
končalo se je tako da je tip izginil..
mislim ne moreta dva človeka tako različno gledat na isto situacijo;
jaz vsa blažena,oh kako nama gre krasno, on pa niti tolko, da bi povedal
glej bejbi,no go in vsak naj gre po svoje...
da ne bo pomote-
ne moti me to, da mu pač nisem bla tolko všeč,
pač pa to, da tega nikakor ni pokazal (ravno obratno) in
strahopetno izginil...

zgodba je bedna, sporno je, da opažam,
da spet ne verjamem moškim, jih gledam kvečjemu kot spolne objekte,
kot nekaj brez česar brez težav živiš...
ne bi rada bila kot samantha (sex and the city),
vendar me ponovno spoznavanje, zmenkarije ipd. silijo na bruhanje,
ko samo pomislim na prejšnjo zgodbo...
kakorkoli občutek imam, da smo spet tam...
postajam čustveno nedostopna in nesposobna pristne zveze z moškimi...
sploh pa na slabe izkušnje težko pozabljam...

ima katera podobne težave?

strokovna pomoč

[marypa]

tudi ne zaupam toliko moškim.... težko je spet se odpreti nekomu.. ker nisi prepričan, če te je vreden, ali res misli resno...

sploh če ugotoviš, da tip zelo očitno laže
ok nobeden ni popoln, ampak lagat pa ni treba....:SSS

ne da se mi več in zato delujem nezainteresirana bla bla, tudi če mi je tip sexy, ker mi je vse ratalo isto

[bassjaxx]

marypa, jaz sem na istem
Se mi zdi, da ni tolko problem prebolet, ce se neka zveza pac ne izide tako, kot si zelis oz. ce se tip odloci prekinit, ko se tebi ravno zdi, da je vse v najlepsem redu.
Bolj se mi zdi problem to, da eni dobesedno nimajo jajc, da bi stvar koncali na nek korekten nacin, pac z enim umirjenim pogovorom, pa da se stvari vsaj malo razjasnijo. Pac ja, vsak konec zveze boli, ce si ga ne izberes sam, samo taksen konec - da res dobis samo en usiv sms ali pa se huje, kot v tem primeru, da tip dobesedno ponikne - se pa res pocutis kot govno
Potem se res vprasas, zakaj hudica je treba cloveka "odjebat"?! A se ne da lepo povedat pa cao, gresta vsak svojo pot. Ne, eni ocitno rabijo cloveka na koncu se prizadet, ker ocitno brake-up ni taprav, ce vsaj enemu ne pusti travme
Taka stvar ti pac neizbezno pusti en priokus. Saj noben noce bit naiven, verjetno se vsem zdi, da se previdno spustijo v zvezo - ampak ko te ena taka stvar "strezni", po moznosti ne samo enkrat, ampak imas takih primerov vec, potem pa verjetno res ni vec lahko spoznavanja vzet z levo roko.
Meni se je skoraj identicen primer zgodil v kratkem in moram reci, da sam za nekaj casa ne mislim spuscat v nobeno zvezo. Nisem pesimisticna, ampak zaupanja pa trenutno res ne premorem prevec.