Mmmm, čist posebna tema za ta film!!
Menda sm ga gledala že ene 6x.
Moj ni romantik, niti ne mara takih filmov in ga je enkrat gledu s prjatli... Uf, reakcije so ble čist nenavadne...
Pol sva ga pa seveda mogla skup gledat in sva ga... Js sm jokala tesno privita k njemu, on mi je solze brisu najbrž bolj zato, da se je zamotu - mal ga mam na sumu, da bi drugač skor še njemu kakšna ušla. No, pol sva se pa še ful cajta pogovarjala pa sam stiskala pa božala. Ne vem, mogoče je bil tak čas ker ponavad ne jokam ob filmih. Najbrž pa bo kriv Gerryjev karakter, ki je tako podoben fantovemu.
Sm ga pa tut js zanalizirala, ja. Od čustev, Gerardovih nasmehov, smrti, oblek, vse vem. Zelo lepo pokaže umetnost prebolevanja. Sama sem že izkusila, kako je, ko vse teži k novi zvezi, na koncu pa dobiš le dobrega prijatelja in spoznanje, da prejšnje zveze še ni konec.
Ja, red_rose, maš pa prav, on in morebitno lepše življenje z njim bi vedno viselo nekje v zraku. Smrt ti ga vzame brez vprašanj, za seboj pa jih pusti ogromno. Čas ti stvari le olajša, pozabiš pa ne...
Js si zdajle ne predstavljam, kako bi se lahko sprijaznila s tako situacijo. Uf, mislim da težko, vendar vseeno lažje kot po devetih letih. Onadva sta bila tko zelo povezana, to so noro dobr prikazal. V njuni ljubezni ni kiča in to mi je res fajn.
Par prizorov je tako svetovnih! Men najljubši je tist, ko se spoznata. Njene barve, pokrajina, on tako preprost in noro privlačen... Pa ko ji poje v lokalu...
Morm prebrat še knjigo. A je notr kej bolj razložena njegova smrt? Kaj pa konec?
Dialogi so taki kot v knjigi? Ker so super...
Holly Kennedy: I don't want to make any mistakes.
Gerry Kennedy: Then you're in the wrong species, love. Be a duck.
Pa moja ljuba zelena Irska in glasba
Ah, ja, priznam da me še noben film ni tok obsedel. Tale je bil pa lih prava kombinacija, da je vzbudil romantika, potepuha, umetnika in melanhonika v men. In mi pokazal, kako velika je lahko ljubezen.
