Imate prave prijatelje/prijateljice?

[N!cky]

Torej, zanima me, kaj so za vas pravi prijatelji/prijateljice in če jih imate? Kakšne so pravzaprav vaše izkušnje s tem?
Naj povem zakaj zadnje čase premišljujem o tem. Namreč: mislila sem, da imam precej prijateljic, ki isto mislimo, se lahko družimo... Kar pač imajo skupnega prijatelji. A zadnje čase opažam, da morda temu ni čisto tako...
Sem se morala res namatrati, da sem dekle, ki sem jo že od srednje šole smatrala za full dobro prijateljico dobila na pijači. In zdi se mi, da mi ne zaupa več kot prej, ko jo kliknem na msn-ju mi ponavadi ne odpiše... Čeprav sem ji večkrat napisla kakšen mail, mi dolgo časa ni odpisala, potem pa, če že je, kakšen stavek ali dva. Vendar sem jo večkrat vprašala, če sem kaj naredila narobe, če ji kaj težim, pa mi je rekla da ne... Torej?
Ne razumem, da nekateri mislijo, da so prijatelji nekaj samoumevnega, da se za njih ne splača potruditi... po mojem to ne drži, za vse se je treba truditi, sicer ti ubeži. Se mogoče motim?
Mam recimo eno kolegico, s katero se družim in si poveve vse... in si vzame čas zame, tudi jaz zanjo in potem je to to. Mislim, da ona o prijateljstvu misli isto kot jaz. Če je kaj narobe, jo pokličem, če je obratno, pokliče ona mene. Če je sreča si deliva. Ni to smisel prijateljstva?
Torej, kaj pa vi mislite o tem??

[trapa]

Kolegice in znanke pa pridejo in grejo. Z leti dobi človek tudi toliko izkušenj, da ve, da ne more vsakemi (vsaki) zaupat, zato je razočaranj v stilu "sem mislila, da sva prijateljice" vse manj, oz. jih pravzaprav več ni, pijavke pa se z izkušnjami tudi na hitro prepozna.

Imam 4 prijateljice, nekaj kolegic in kup znank. Zavedam se, da prijateljic ne morem imet neskončno veliko in se s tem ne obremenjujem. In imam srečo, da se z dvema prijateljicama poznam že 21 let. Smo se lih zadnjič hecale, da, če bi se danes spoznale, ne bi ble prijateljice niti pod razno.

Se pa strinjam: prijateljstvo moraš negovat, tako kot partnerstvo. Moraš si vzet čas za prijateljice, se družit z njimi, jih poslušat in se z njimi veselit (sicer bi to moralo biti nekaj preprostega in samoumevnega). Z leti se sicer nekoliko razhajajo stališča, vsaka gre svojo pot, a še vedno mislimo druga na drugo in vemo, da lahko računamo na prijateljice v trenutku krize.

[astra_mb]

jaz osebno imam samo eno prijateljico, ki mi čisto zadošča...imam še nekaj kolegic pa znank, pa tudi enega zelo dobrega prijatelja, ki mu lahko prav tako vse zaupam...
jaz menim, da v tem primeru ni pomembna kvantiteta, temveč kvaliteta...
en dober prijatelj je vreden več kot en kup polovičnih...

[GoldenEye]

Se strinjam z astro_mb. Tud sama nimam velik tistih pravih prijateljic. Sem bla že velikokrat razočarana na ta račun, k sm misla, kuk smo dobre prijateljice pa vse...potem se je pa že mnogokrat izkazal, da mam prijatelce samo takrat, ko me kej rabijo al pa takrat, ko se zadeve odvijajo po njihovo

Drugač pa ja - pravi prijatelj je za mene oseba, s katero se lahko pogovoriš o vsem, lahko mu poveš svoje mnenje, ki ga bo on sprejel, ne pa skušal spremenit za vsako ceno, ne bo kuhal zamere za vsako figo, v družbi pravega prijatelja se počutiš sproščeno, fajn je da ti tud on kdaj kej ustreže, ne le obratno, da mu lahko zaupaš itd.

[vrvica]

Cisto prave, res dobre prijateljice, ki bi ji lahko popolnoma zaupala in bila z njo popolnoma iskrena ali imela obcutek da je ona iskrena do mene, nimam. Na zalost. Sem bila nekajkrat razocarana nad tem dejstvom. Imam pa prijatelja, ki je res tisti pravi. Malokrat se vidiva, ampak ko nama uspe se pogovarjava ure in ure. Res si zelo zaupava in se ceniva. Zelo zelo sem hvalezna zanj.
Imam veliko prijateljic in znank, ampak v najtezjih situacijah se pa lahko zaupam samo njemu in seveda mojemu najdrazjemu.
Ravno zaradi tega se mi ze nekaj casa dozdeva da je pravega moskega prijatelja lazje najti, kot pa pravo prijateljico. Moski so manj sebicni in po naravi manj ljubosumni. Samo moje mnenje.

Pa cist tko ... bi mogoce ta tema bolj pasala med Custva?

[jullia_]

N!cky, pomoje imaš ti pač drugačne predstave o tem, kaj naj bi prijateljtstvo bilo, kot pa ta tvoja prijateljica.
Eni ljudje potrebujejo ogromno stikov z drugimi, stalno nekoga kličejo po telefonu, gredo z enim prijateljem v šoping, z drugim na kosilo, vmes pa še tretjemu msge pišejo. Drugi so pa bolj samotarji in čisto z veseljem preživijo popoldne sami s seboj.

Jaz po eni strani razumem tebe, ker od prijateljev pricakujem nek odnos. Ne visenja skupaj vsak dan, ampak vsaj toliko, da malo poklepetamo in da izvem, kaj se jim kaj novega dogaja. Če nekoga niti enkrat mesečno ne morem na kavo dobit, ker so mu vse ostale stvari bolj pomembne, potem je to zame pač znanec, kolega,... prijatelj pa ne.
Ne spadam namreč med ljudi, ki bi kot prijatelja smatrali nekoga, ki ti stoji ob strani zgolj takrat, ko ti gre slabo, ko ti gre dobro, ga pa itak ne rabiš. Jaz moje prijatelje cenim in imam rada ravno zato, ker so z njimi lepi trenutki še toliko lepši.

Po drugi strani pa štekam tvojo prijateljico, ker mi gredo vse te moderne oblike komunikacije blazno na živce. Nonstop nekam tipkam, pa v bistvu nič nimam od tega.
Zato je čisto možno, da si ti ena od mojih frendic, ki jim ne odpisujem na msnju enostavno zato, ker se mi zdi brezvezna izguba časa. V 20ih minutah na kofetu izvem mnogo več kot v msn čveku, ki traja celo popoldne, pa večinoma si samo izmenjuješ čustvenčke. Čeprav verjetno nisi, ker mene se zelo hitro zvabi na kavo, ni treba nič prosit.

[Libido.]

Se strinjam z astro_mb. Tud sama nimam velik tistih pravih prijateljic. Sem bla že velikokrat razočarana na ta račun, k sm misla, kuk smo dobre prijateljice pa vse...potem se je pa že mnogokrat izkazal, da mam prijatelce samo takrat, ko me kej rabijo al pa takrat, ko se zadeve odvijajo po njihovo

Sem imela iste izkušnje ... Na žalost ... Tako da zdej imam eno res pravo prijateljico, tisto edino, ki mi je vedno stala ob strani že odkar se poznava (9 let sva najboljše kolegice, poznale sva se že prej) in ji lahko vse zaupam ... Ostalo so kolegice in kolegi, s katerimi se občasno dobimo na pijački ali pa gremo ven in debatiramo o običajnih, vsakdanjih stvareh ...

[red_rose]

js pa ne znam met prjatlc, oz ne znam jih obdrzat, sm cist prevec nestanovitna (a je prav izraz ? ). oz. jih ne potrebujem, in ker dajem tak vtis jih pac ne dobim
ful velik menjam okolje, sm zlo druzabna, ljudje so radi v moji druzbi kot kolegi, mam res ogromno, ma ogromno znancev po celi sloveniji (sm u eni organizaciji k se res druzmo vsi iz cele slo.), z vsemi se dobr razumem, ce mi kdo ni vsec ga pac pustim na miru, se nikol se nism s kom zares skregala.. ampak vsi so samo znanci...mam par malo blizjih prijateljev, nasploh sm zaupljiva tako da pogovorim se lahko tut s kom drugim, tistih najnajpomembnejsih skrivnosti in tezav pa ne izdam nikomur, ne rabim tega.
v soli sm vedno prjatlca s celim razredom, razred sm pa menjala v osnovni soli 2x pa v srednji sm dobila novega, pa potem sla spet na drugo solo v drug kraj zivet, tako da vsakic ko se je razred zamenjal sem dobila kup novih ''prijateljev'' in pocasi izgubila stare. ne znam ohranjat stikov z ljudmi ko me vabijo ven parkrat ni casa, potem se pa vse porazgubi nekako...lahko pa ta trenutek poklicem en kup punc in grem z njimi na pijaco, obujat spomine, to bo pa to...ni vec nekega ful rednega druzenja.

ampak morm rect da mi takole cist ustreza, mam tak stil zivljena in zaenkrat je kul... ko koga rabim, ga mam, ko ne rabim, nimam nobenga...

ah skor bi pozabla, LAZEM, mam enga zelo dobrega prjatla, ki mu lahko zaupam vse, in je tukaj zame 24h/dan. to je pa moj predragi fant mogoce ce njega ne bi mela, bi mela velik vecjo potrebo po kaki dobri prjatlci. who knows =)

[xurshax]

3 prijatelji so takšni katerim bi povedala kar bi me vprašali in za katere bi naredila karkoli. potem jih je par, katerim ne bi povedala prav česarkoli, a vem, da lahko na njih računam, če kaj potrebujem in oni se enako zavedajo. Sicer pa imam v glavnem sošolke, znance.
Sem že bila razočarana, a sem šla naprej in to je to. škoda mi je edino, ker sta me te osebi po večkrat razočarali preden sem se dokončno odločila, da je konec tega. Na napakah se učimo.
Definicijo prijatelja, kot jo tudi jaz jemljem, pa je zelo lepo povedala moja prijateljica: Nekdo, katerega lahko pokličeš kadarkoli; če ti je dolgčas, si osamljen, ali bi se le rad nasmejal.

[positive vibration]

[red_rose]

Saj ne rečem, moj fant mi je, kot je že rekla red_rose, najboljši prijatelj. Ampak so tudi teme, ko rabiš 3. mnenje, oziroma, ko rabiš še nekoga drugega. Saj ne morš bit s tipom 24/7. Zato pa so prijatelji.

ja sej, js tut nekako locim fanta od prijateljev, sej zato sm v bistvu cel post razmisljala da nimam nekega ful dobrega prjatla - sm kr pozabla na fanta ampak sva res tut z njim prijatla, ne samo fant in punca..mislim da tut ce ne bi bla zaljubljena bi se kot prjatla zlo dobr ujela.

[*skokica*]

^Zanimivo. Jaz sem svojo izgubila, ko sem JAZ dobila fanta, pa se je počutila zapostavljeno, užaljeno, komaj kdaj me je še poklicala ... In ja, tudi jaz ne silim v ljudi (predolgo).

Imam nekaj kolegic/kolegv, se imamo fino, ne tičimo pa ves čas skupaj.

[positive vibration]

[*skokica*]

@skokica
Saj ona se je tudi nekaj zmrdovala, ko sm jz z mojim prišla skup, pa je bla ona še samska. Pa sem jo hitro v red spravla in ji dokazala, da zaradi tega najino prijateljstvo ni trpelo.
Sam zdaj je z tistim tipom skupaj od septembra in takrat sva se tudi nazadnje videle...po novem letu je pa nisem več poklicala, ker se mi zdi za malo se na tla metat pa jo prosit. Zdaj sem v dilemi, če naj grem naprej in prebolim to al naj se še trudim ohranit prijateljstvo, staro 16 let?

Verjemi mi, da sem poskušala na vse načine. Koliko solz sem pretočila, ker enostavno nisem mogla razumeti, da se lahko nekdo tako spremeni.
Ne vem, midve sva si bile res blizu, ampak jaz je ne mislim več klicati, ker nekaj ponosa pa vseeno imam.

[a_pikica_a]

Imam najboljšega prijatelja-mojega fanta. Pa zelo prijateljici-mamo in teto (njeno sestro).
Imam nekaj prijateljic in enega prijatelja, sam ne, da jim bom vse zaupala, pa veliko kolegic in kolegov. Sama pa sem svoja najboljša prijateljica Ne vem no, poleg na mojega fanta se 100% zanašam samo nase, ker sem tako najbolj sigurna.