Mlada mamica??

Mju · Neprebrana objava Napisal/-a **Mju** » 04. Mar. 2009 18:58

joj, js sm stara šele 17 (PA POL hehehe

) in bi že mela dojenčka!!! (dejstva, da sploh nimam fanta ampak me to niti mal ne gane, sploh ne bom poudarjala

) še par let nazaj sem rekla da js sploh nikol ne mislim met familije pod nobenim pogojem, zdej pa kr naenkrat sem postala čist obsedena z njimi... mislim, da je krivo to, da sem bla že nekajkrat v vlogi, da sem mela "prek" skupino (10 - 20) malih otrok in ko si sam z njimi nekaj časa, čist spremeniš pogled nanje, vsaj js sem ga.

no, js vsekakor otrok (na žalost) še neki časa ne bom mela

ampak če si ti stara 20, imaš veliko željo, prav tako kot fant, če sta že resno skupi pa js ne vidim problema, zakaj jih ne bi mela? js še vedno mislim, da se vse da, če se hoče. glede financ - če neki res hočeš, se boš že potrudil, pa nekje prek študenta šel delat, če si v dobrih odnosih in če imajo možnost, ti vrjetno pomagaju tudi starši. tudi doštudirat se še da, verjetno z malo slabšim povprečjem, ampak gre. tudi uživat se še da, samo če hočeš in če se potrudiš.

Sweet Princess

Če si otroka resnično želiš in si v sebi prepričana da ti bo uspelo, potem so vsa dodatna mnenja nas neznancev tukaj na forumu čisto odveč! Odločitev za otroka je popolnoma TVOJA in fantova stvar...ne moreš odtehtat tako pomembne odločitve na podlagi mnenj drugih...vedno so 'pros and cons' - vedno je en del ful za, spet drugi močno nasprotujejo...tako da pač poslušaj srce (svoje in fantovo) in odločitev bo na dlani...
No, da napišem še svoje mnenje: sem na odločno na 'proti' strani...sama bom stara 29 pa nimam nobene želje po otroku. Bo, ko bo šas za to. Zato me po eni strani preseneča ko 18 in 20 letnice govorite o naraščaju...spet po drugi strani sem vesela, da današnja mladina tako zrelo razmišlja, da je pripravljena na svojega otročka...Pač vsakemu svoje. Ko sem bla jaz stara 23 let sem govorila: čez 5 let pa bom že mela otroka; No, 5 let je minilo in otroka od nikoder

Pač, ko bom v sebi začutila da je čas za otroka in da bi rada postala mama - fino, do takrat se pa s tem ne obremenjujem in ne podlegam pritiskom družbe - v smislu: joooj, pa že 29 boš stara, kdaj pa misliš met otroke?! When I'm damn good and ready !!!

Je pa vseeno lepo prebrat da imajo nekatere punce materinski čut že zelo zelo zgodaj - hja, za nataliteto je treba skrbet

Yazmeen

Sam a ni to zanimiv, starejši k si, bolj odlašaš?! Vsaj pr men je tko. Ko sm bla stara 20, bi že kr mela otroka, pa tud sm bla sveto prepričana, da do 25.leta bom pa mela vsaj enga otroka. Zdj sm pa že čez, pa še nč ne delam na tem. Skoz bolj se mi zdi to ena velka odgovornost, ki se je nekak še mal 'bojim', oz je še nism prpravlena sprejet. Gre mi pa na živce, k se zdiš folku čist nenormaln, če si že tok star in maš resnga partnerja in še nimaš otrok. Te gledajo k deveto čudo

moi T

Jez razumm punce z in brez materinskega čuta. Moj materinski čut je mal podivjal

, sam mislm da še en čas ne bo nč, ker je propadla moja 6-letna zveza, tko da... bomo vidli. Jez mislm, da tudi če maš ful veliko željo po otroku, ni fer, da ga maš, če mu ne morš nč nudit. Od ljubezni se tudi ne de živet, na žalost.

°PeeKaBoo°

snezinka*

hja, js mislim, da če si 100 %, da si želiš pri tvojih letih malo manj svobodnega življenja in verjameš v to, da ti bo pri tem fant stal ob strani, poleg tega pa si oba otroka ful želita ga imej. sam prej se mal zamisl, čemu se boš mogla odpovedat, kaj bo v središču tvojega lajfa in pretehtaj, če si to res želiš.

sicer pa sta bla moja starša 21 (mami) in 22 (oči), ko sta me imela (js sm zdej 19). mami je kljub temu nrdila fax (čeprav je rekla, da se ji na čase ni nič več dalo, ker je blo zlo naporno skrbet zame, se učit in delat še 100 drugih stvari). nism bla pa nič prikrajšana js zaradi tega, hkrati pa nism niti razvajena in znam (tako kot je že ena prej omenla) dobro ravnat z denarjem itd. (čeprav to niti ni v povezavi s tem, pri katerih letih te imajo starši). je pa res, da mami pravi, da če bi se še enkt odločla, bi me imela kasneje, da bi lahko še kaj sveta vidla in tko (čeprav to ni blo tolk zrd mene, ampk zrd drugih dejavnikov), po drugi strani jima je pa zdej vredu, ker sva oba z bratom že dovolj velika, onadva pa pri dobrih 40-ih, še dovolj mlada, da gresta kam brez naju in uživata po svoje.

js bi mela otroka nekje pri 25. če imam npr. pri 24 končan fax je to ravno prav

se mi zdi, d je bolje, da ima otrok mal mlajše starše, ker jih ti bolj razumejo. vsaj mene moji bolj razumejo (poznam npr. prijateljico, ki ima starše pri 19ih mal strjše - 60 let al mal manj in ji je mal težko včasih, ker je res ne razumejo, ker so mal bolj starokopitni, je pa res da je spet odvisno, lahko, da niso vsi tolk stari takšni). glede potovanj in ne vem česa, čemur naj bi se odpovedal, pa js mislim, da mam od 19-ega pa do 25-ega leta časa na pretek, da to počnem (če si seveda pridn na faxu in imaš poletje mal frej), ko bi bili otroci dovolj stari, pa jih potegneš v to (če ti je to tega in ne do navadnega družinskega življenja). mnogo je svetovnih popotnikov, ki so nredl tko in otroci so se imeli prav fino

*purple*

a_pikica_a napisal/-a:Meni pa ni jasno kako ene rečejo da imajo zaradi otrok sfukan lajf?
.

to je nenormalno najbolj ogaben stauk ki ga lahko slišš!
Tvoj otrok ti je SFUKAL lajf?Al ti ga je otrok al si si ga sama?Ampak otrok :roll:

Pri takem besednem zakladu mi gre pa prou res na bruhanje.zakaj?Ker če nisi hotu da ti "otrok sfuka" lajf, je na tržišču malo morje različne zaščite in tudi ko si držala noge narazen si bla jasno seznanjena glede posledic!
(pišem u poljubni osebi da nou kej narobe)

sem že večkrat povedala, da imam kolegico, ki je pri nezaščitenem sexu zanosila in rodila svojo "posledico".Bila je stara 17 (pri 16 noseča).Nikoli in nikdar je nism slišala rečt karkoli negatiunega glede njenga otroka, nikoli!Četudi je biu otrok popolnoma nepričakovan, prehiter, bila je premlada, fotr narkoman, brez denarja, brez usega.pa se je postavila na noge zavoljo svojega otroka in lajf je steku normalno.enako fotr oziroma njen fant.
Tko, da tale ne da se je iz trte prvlečen.valda ne morš prčakvat da bu lohk use u rt zmečeš, ampak maš cajta da ko je dojenček ko še ne rabi tolk velik, sebe postavš na noge in štartaš!če boš pa sedu na kauču pa joku kok si si sfuku lajf, pa logično iz tega ne bo nč!

če se vrnem na temo, si želim otročka, čiiiimprej.sva se že pogovarjala veliko o tem, imena so že izbrana,en kup pripomočkou, oblekc in usega mava že tud rezerviranga, tko da čakam sam na tole šolo da se dokonča, eno zaposliteu redno in gremo delat otroka

Želim bit mlada mamica, želim met kšne dva otročička, želim čimprej ustvarit družino.Sem družinski tip človeka in največ dam na družino in ljubezen.
če se mi pa pred zaposlitvijo karkoli ponesreč, pa mislm da tud ne bo večjega problema.Mal bi se kje pošlepali,mal pri starših, pri mojmu, pri državi, potem bi pa že šlo.otroka bi, logično, donosila in ga imela najnajnajraje na svetu! :hearts:

Glede tega pa vase sploh ne dvomim, sem dost iznajdljiu človek, tko da bi šla skozi čist lepo.začetek mogoče mal težji, ampak bi mi zalaufalo.

študentka20

ne bom brala vseh postov,ker se mi ne da!

bom pa povedla moj pogled na vso zadevo! sama se bom za otroka odloča,ko bom 100% prepričana vase in v parterja. po kolkem času bo to, ne vem. mela sem tudi triletno zvezo,pa tudi vse pogoje za otroka, ampak ga nisem imela. bla sma oba premlada (19 in 24),pa definitivno nezrela za vzgojo. pri meni je zelo pomebna izobrazba,da hodim na faks, da nekaj ustvarim iz sebe. zato sem tudi mnenja da družina pride na vrsto po končani šoli.

mislim,da mi morala sama najprej faks dokončat potem pa se odločit za otroka. če tak pogledaš...komaj tri leta sta skupaj? si ga spoznala dovolj? je on tebe? sta dovolj zrela, pripravljena na vzgojo?? ker verjemi šola pa faks...malo težje bo šlo. poleg tega pa boš tudi zamudila študentska leta,ki so resnično lepa leta življenja...svobodna.

mogoče pa imaš samo tako obdobje, pa trenutno željo,ki lahko mine. otrok je velika odgovornost in sprememba v žviljenju,im mislim da moreš biti na to res pripravljen - v primeru da je otrok načrtovan,če pa je nenačrtovan, te pa moreš čez noč se spremenit!

an|a

Sweet Princess napisal/-a:Če si otroka resnično želiš in si v sebi prepričana da ti bo uspelo, potem so vsa dodatna mnenja nas neznancev tukaj na forumu čisto odveč! Odločitev za otroka je popolnoma TVOJA in fantova stvar...ne moreš odtehtat tako pomembne odločitve na podlagi mnenj drugih...vedno so 'pros and cons' - vedno je en del ful za, spet drugi močno nasprotujejo...tako da pač poslušaj srce (svoje in fantovo) in odločitev bo na dlani...

Ja res je to samo moja in fantova odločitev, ampak vseeno sem hotela malo povprašati če ima katera že kakšno izkušnjo s tem in slišat vaša mnenja:) seveda ne boma zdaj z fantom, ker sem tukaj slišala da nekatere pospirate mojo odločitev, danes zvečer že takoj delala na tem...To je šele v začetni fazi...in je lepo takle deliti mnenja:)

Moja starša sta tudi imela brata in mene zelo zgodaj in sta se imela zelo lepo...nista mi morala nuditi vsega kar so imeli nekateri...ampak sem imela normalno življenje:) In mi je sedaj tudi všeč saj znam ceniti določene stvari.
S fantom sma že imela določene krizne trenute in sva si zanal pomagati, stati drug drugemu ob strani in vem da bi mi tudi potem stal ob strani...Res je da sem se na nek način znorela že prej dovolj in sedaj niti ne čutim neke potrebe po norem žuriranju vsak vikend, itd. včasih res da paše malo, ampak bi se dalo to skombinirati tudi potem če bi imela otročička:) sem bolj družinski človek in na družino dam zelo veliko...

Glede tiste izjave da ti otrok sfuka živlenje pa kdo to izjavi res nima srca in niti si ne zasluži da je starš...oziroma niti se ne zaveda kaj pomeni beseda starš...lahko ga je sram da je izjavil kaj takega...

Se e priporočam za kakšne komentarje...je zanimivo brati kaj si ljudje mislijo o tem...

punkie_

pa to so pomojem samo take faze ko si kar naenkrat zaželiš otroka in družino, dom, toplino... tudi jaz si. ampak da bi pa šla zdej hopa cupa gremo seksat brez zaščite, kar bo pa bo, tak deleč pa še nisem. mislim da je tukej glavno, da si res vizualiziraš situacijo in prisluhneš sebi, in če ti rata narest hopa cupa brez zaščite, potem pa je to verjetno že to ane

sicer pa je treba vedet kakšne maš prioritete. želje so nekaj, drugo pa je če ti zdaj hočeš hitro fax narest, se zaposlit, ustvart kariero... tukej ti otrok ne bo oljaševalna okoliščina, to je 1x1. se pa da, če se res hoče

red_rose

rinca napisal/-a:glede kariere - meni osebno se zdi bolje najprej imet otroke, potem si pa naslednjih x let ustvarjat kariero, kot pa obratno, prekinjat kariero. seveda je pa oboje čist v redu in odvisno od vsake posameznice.

tocno tako tut js razmisljam, se mi iz tega razloga zdi veliko boljse. potem ti ze otrok zacne v solo hodit ko si ti dobro kariero ustvarjas, ne pa da bi ga takrat sele mel.

nikaragua napisal/-a:jez pa razmislam mal drgac... imam starse ki so mi fulll velik omogočili k sm bla mejha res mela sm use ni da ni.... s sekico sva ful hodile naukol, po cele zime smucale, mele vedno fulll hudo opremo itd... (ok sva pa znale to tut cent)

kaj hocem povedat.. nikoli si nebi oprostila da moj otrok nebi meu vsaj tok omogocenga kokr sm mela jez k sm bla mejhna.... in iz tega razloga velik bols klub ogromni zeljo po otroku lepo pridno malcat vsak dan tabletke pa lepo pridno delat pa se ucit pr 20 pa met otroka pr ene 23-24 k si vsaj life ce si pridn kokr tok poslihtas. Pustmo pa ogromno financno pomoc starsev pa tut mislm da ni dlih took velik takih srecnezou in srecnic useen k bi starsi kr jim otroke financerat!!!

js si pa nebi nikol oprostila da bi biu moj otrok tak materialist. kk pa ves da nebi nekdo meu svojga otroka bolj rad kot so tvoji tebe meli, pa cetud nima cist vsega? jao jao...no sej, zato pa tok padla rodnost :roll:

bedarija res...ok ne recem za vse kar je potrebno in se malo vec, vsak si to zeli, ampak da bi cakal met otroka da bos lahka nek luksuz na njem zganju, je pa totalno neumno...

ŽuŽa

Jst bom čez en mesec stara 20, rada mam otročke ful, komi čakam, da jih bom imela, ampak se mi zdi , da vsaj zame zdej še ni pravi čas. Zadnje čase pa vsak teden izvem, da je kakšna moja sošolka iz osnovne šole nosečka

, če ti znese, če veš da je to to, da maš stvari za preskrbet sebe in otroka, zakaj ne

.

jullia_

Jaz mislim, da za vsako stvar obstaja nek primeren čas, zato se ne strinjam s tistimi, ki pravite, da nikoli ni prezgodaj ali prepozno. Že tako se mi zdi neumno, da ene pri 18ih, 19ih letih furate koruzništvo.
Roko na srce, obstaja cel kup zadev, ki jih z otrokom pač ne moreš izkusit, pri 40ih je pa potem tudi že prepozno zanje. Ena od njih je recimo študentska izmenjava, pa backpacking,... Veliko prednost študentskega življenja vidim ravno v tem, da je izredno fleksibilno, z otrokom pa postane vse prej kot to

(to je samo moje osebno mnenje o tem, ali je kul imeti mlad otroke, ni treba, da se vas zdaj oglasi 15, ki me boste prepričevale v nasprotno, ker podajam izključno svoje stališče in nikogar ne prepričujem v nič)

red_rose

^^ma ja sej, v bistvu je vse kar lahko tu nardimo da izmenjamo mnenja, ker so slabosti in so prednosti, in vsaki se pac zdi drugacna starost najprimernejsa...hvalabogu mamo pac svobodno voljo, in se odlocimo glede na lastne preference...

js sem se pred dobrim letom koncevala mednarodno maturo, z namenom da bi sla studirat v tujino, pa vidim kako hudo se lahko v enem letu vse spremeni... (in ne, nism tu zarad fanta ostala - ga se nism niti poznala takrat =)) ce bi mi nekdo takrat povedal kako bom zdej zivela, bi se mu hudo nasmejala

zivljenje je pac polno presenecenj in izzivov :wink:

in v tem je car!!!

*etty*

Jaz mislim, da se za starševstvo odločajo predvsem tiste punce, ki v bližnji prihodnosti nimajo nekih "težkih" ciljev, ob katerih bi jih ta otrok lahko omejeval. Take punce ponavadi nimajo namena prepotovat cel svet... verjetno tudi nimajo namena poglabljat svojega študija (magister, doktorat)... kšne pretirane kariere tudi ne mislijo ustvarjat itd. Kajti vse našteto bi bilo skorajda nemogoče ob prisotnosti majhnega otroka (izjeme se seveda najdejo, ampak so bolj v manjšini).

Z drugimi besedami; nimaš drugega dela, zato se odločiš za starševstvo.