Fant, ki NI mamin sinko

[GoldenEye]

V tej temi je že bilo nekaj govora o maminih sinčkih... mene pa zanima, če ma katera od vas fanta, ki pa to sploh ni? Verjetno se vsi fantje ne razumejo s svojimi starši tako dobro...

Zanima me, a se vaš fant kdaj skrega (oz. ali se pogosto skrega) s svojimi starši? Ali ste že "prisostvovale" kakemu družinskemu prepiru? Kako ste ob tem odreagirale, kako ste se počutile? Na čigavo stran ste stopile? Ste se umešale zraven ali ste bile raje "modro tiho"? Zakaj se vaš fant največkrat skrega s svojo mamo ali očetom? Ali nesporazume rešijo s pogovorom ali z vpitjem in treskanjem z vrati?...

Uh, sm ferbčna No, fajn bi blo slišat kake izkušnje...

[red_rose]

prvo kot prvo, to nima veze, da se kregajo - da potem ni mamin sincek. al kaksno povezavo si hotla nardit? drugace pa:

Zanima me, a se vaš fant kdaj skrega (oz. ali se pogosto skrega) s svojimi starši?
Niti ne. majo samo bolj majhne prepircke, nic hudega...se ZELO dobro razumejo, pa ni mamin sincek. res majo pristne, dobre druzinske odnose.

Ali ste že "prisostvovale" kakemu družinskemu prepiru?
Ne, bi mi pa blo zelo neprijetno pomoje.

Kako ste ob tem odreagirale, kako ste se počutile?
Pocutila bi se odvec, tujka v druzini, nekaj v kar se ne smem vmesavat

Na čigavo stran ste stopile? Ste se umešale zraven ali ste bile raje "modro tiho"?
se ne bi vmesala.

Zakaj se vaš fant največkrat skrega s svojo mamo ali očetom?
Kot pravim, se ne skrega...hmm..ma res se ne

Ali nesporazume rešijo s pogovorom ali z vpitjem in treskanjem z vrati?...
pomojem da oni nikol ne vpijejo drug na drugega, so vsi zelo mirni ljudje..verjetno bi moglo bit kej ful hudega da bi se to zgodilo

[*purple*]

Moj fant je ta, ki NI mamin sinček.
namreč iz določenih razlogou je skregan z svojo familijo, pomojem cerka enih 6-7 let.In se ne pogovarjajo o ničemer, razen o splošnih formalnostih in v stilu živjo-adijo.
Ni navezan na familijo, familija mu ni nikol nič dala in pomagala, ni bil odvisen od njih že od osmega razreda in use kar je ustvaril je ustvaril sam s svojo pomočjo in ne s pomočjo staršeu.
Starša, sta učas precej neumorna in želita precej postopat v njegou lajf, ampak se jima ne pusti, prec jima postavi mejo in zaključi pogovor.

Zanima me, a se vaš fant kdaj skrega (oz. ali se pogosto skrega) s svojimi starši?
sej sm povedala...skregan je z njimi že precej časa in se načeloma ne krega z njimi.Odkar sva skupaj, so se mislim da ne več kot petkrat,ampak tistih petkrat je šlo u hard.

Ali ste že "prisostvovale" kakemu družinskemu prepiru? Kako ste ob tem odreagirale, kako ste se počutile? Na čigavo stran ste stopile? Ste se umešale zraven ali ste bile raje "modro tiho"?
enkrat sem bila zraven in nism nč komentirala, logično sem stopila na njegovo stran, ker mi njegova mama ni nč in je on tisti ki je zame pomemben+to da je imel prav.

Zakaj se vaš fant največkrat skrega s svojo mamo ali očetom? Ali nesporazume rešijo s pogovorom ali z vpitjem in treskanjem z vrati?...zakaj se je skregal in zakaj se krega, o tem nebi govorila tukej gor.Povem o sebi, o njemu pa ne bom.Če hoče naj se sam upiše na forum
ne ne treskajo z vrati, predusem se sam dere mat, on je čist miren s podjebantskim "naglasom"

[Maudisa]

kreganje ali ne še ne pomeni, da je tud mamin sinček..

Zanima me, a se vaš fant kdaj skrega (oz. ali se pogosto skrega) s svojimi starši?
Niti ne...
Kako ste ob tem odreagirale, kako ste se počutile?
Ja, to je pač njegova stvar, če se z njimi skrega. Kdo se pa ne kdaj. Se pa ne bi počutla prijetno da bi bla tam.
Na čigavo stran ste stopile?
Ok, do tega še ni prišlo. Če bi, bi seveda na njegovo.
Ste se umešale zraven ali ste bile raje "modro tiho"?
Ne vmešam se. Raje sem tiho, ker se mene nič ne tiče tu.
Zakaj se vaš fant največkrat skrega s svojo mamo ali očetom? Ali nesporazume rešijo s pogovorom ali z vpitjem in treskanjem z vrati?...
Ker pač pride do kakšnih nezadovoljstev, trenj .. Rešijo z pogovorom, kar se mi zdi edino prav.

[piškotek*]

Nisem še doživela te situacije.

Ali nebi stopila na nobeno stran ali pa na njegovo, odvisno zaradi česar bi se kregali.

[GoldenEye]

red_rose, vem, da se tud mamini sinčki kregajo. Jst nism mela v mislih teh majhnih prepirčkov, ki so v vsaki družini neki čist normalnega. Misla sm na fante, ki niso "mamini sinčki" v smislu, da imajo precej drugačne poglede na stvari kot njihovi starši; da na splošno niso na isti valovni dolžini in se zato ne razumejo tako dobro. Nekatere družine nimajo tako "idiličnega, pravljičnega" odnosa kot jih nekatere opisujete tu gor

Še to: ni blo mišljeno to kot neka definicija. To sm dala kot primer... verjetno se mamini sinkoti v večini strinjajo s starši in jim ne oporekajo kej preveč... drugač pa itak tega ne moreš kar predalčkat

[iluzija]

Zanima me, a se vaš fant kdaj skrega (oz. ali se pogosto skrega) s svojimi starši? Ali ste že "prisostvovale" kakemu družinskemu prepiru? Kako ste ob tem odreagirale, kako ste se počutile? Na čigavo stran ste stopile? Ste se umešale zraven ali ste bile raje "modro tiho"? Zakaj se vaš fant največkrat skrega s svojo mamo ali očetom? Ali nesporazume rešijo s pogovorom ali z vpitjem in treskanjem z vrati?...

Če je to definicija za tistega, ki ni mamin sinko, potem ja... Moj očitno ni mamin sinko .

Običajno, pravzaprav nikoli, se ne mešam v njegove prepire s starši. O mojem mnenju, kaj je prav in kaj ne, se pogovoriva na samem (in večkrat je to mnenje skoraj nepotrebno, ker so tudi prepiri precej na tem nivoju ). Treskanja z vrati ni, prepiri so bolj na ravni trenutne zoprnije ali pa pri določenem nestrinjanju - torej, vpitje pa obstaja.

Vmešavam pa se v prepire on vs. njegova mlajša sestra, ki je pravkar novopečena pubertetnica. In tukaj se običajno postavim na njeno stran, ker se vidi, da njemu prav paše, da še dodatno podpihuje tisto pubertetniško kuhanje mule in sitnarjenje. Z njegove strani je bolj podjebavanje in draženje kot pa kakšno resno zavzemanje svojega stališča (pritimač otročje, ja).

[emkica]

Moj se sicer načeloma kar dobro razume z svojimi starši. Mu tudi kdaj pomagajo če rabi pomoč. Je pa res, da zna njegov ati včasih zatežit (in to zgleda tako, kot da bi sin najman sosedu avto z macolo razbil) za popolnoma banalne stvari. In ja takrat ne vem kaj nardit. Ker ko sem prvič to doživela sem se skori zjokala. Tko, da naslednjič bom po moje šla v drugo sobo, al pa kej nazaj rekla. Ker preveč je pa res preveč!

[small_star]

Tudi jaz lahko za mojega rečem, da NI mamin sinko. Zna se postavit zase, poskrbet zna zase (si kaj skuhat, pospravit, dat prat in podobno). S starši se še ni skregal, vsaj da bi jaz vedela ali opazila ne. Njihova družina deluje kot celota, o vsem se rajši pogovorijo. Nobeden ne da povoda za prepir. Če pa bi že prišlo do prepira... vrjetno bi se umaknila. Naj se sami zmenijo, so dovolj stari in nočem stopiti na nobeno stran. Kot nevtralni sodnik. Če pa bi situacija zadevala mene ali pa naju s fantom, bi se pa vmešala poleg. Ampak mislim, kolikor poznam njegove starše, se ne bojo vmešalavali med naju. Na srečo...