*purple* napisal/-a:ashi napisal/-a:zapomnite si samo da pri psihičnih tezavah noben pogovor ne pomaga, sploh pa ne pri teh simptomih, ki jih je to dekle naštelo in, ki kazejo na shizofrenijo. pač je človek po vsej verjetnosti bolan.. in pomagalo mu ne bo nič drugega kot samo in edino zdravstvo, ki ga bo nafilalo s tabletami, ker je to hočeš nočeš.. edina rešitev.. to je pač bolezen kot bolezen.. nič takšnega.. pač udari na psiho.. nič sramotnega ni to dandanes.. vedno bolj razsirjeno.. ampak je tako pač, da je potrebna zdravniška pomoč in včasih tudi hospitalizacija.. to bo najboljša rešitev.. tu noben pogovor ne pomaga.. le v času zdravljenja bo pomagala podpora...
lp!
dokler ne preizkusimo usega ne mormo vedet kaj bi bla najboljša rešitev.in ker dekle nima vsakodnevnihs tikov s svojim očetom, ker ne pozna podrobneje njegovega načina žiulenja, čustev, občutkou,nebi jst tle rekla, da so ble že vse možnosti preizkušene.
Mislm, sej men je vseeno, vi lahko vaše starše v momentu zaprte v norišnice in pustite zdravljenje na njihov način, ampak jst zase vem, da bi use prej nardila kar bi lahko in kar bi mi padlo na pamet,preden bi koga od mojih staršev zaprla v norišnico.men pač starši pomenijo veliko in kej tazga, razen v skrajnem primeru jim res nebi kar tako privoščila.
Psigične bolezni so težke, ampak dostkrat imamo odgovor na plani,samo poiskat ga je treba.
prejšnji tedn smo imeli primer pri mojmu doma, ko so živci zagrabli enega od staršev.pa so pelal na urgenco pa nafilals tableti in use kar je blo od tega je to da je oseba tri dni prespala, ko se je zbidla je blo pa še use trikrat hujš.In zadevo rešujejo, tako da se doma od zdej naprej pogovarjajo o vseh možnih občutkih/težavah, o katerih se prej niso in katere je oseba tlačila vase.In morm rečt, da je stanje zavidljivo, glede na prej.po enem tednu je oseba sama od sebe opustila tablete,ker ji niso nardile nič dobrega, še jajca spečt si ni bla zmožna.Seveda zadeva ni končala, verjetno bo potreben čas, da se bo rešilo do potaknosti.ampak za začetek je uspeh viden in le čisto malo je bilo potrebno.
Skratka kukr sm rekla, vaše starše kar peljite s prisilnimi jopiči v Polje.Jst svojih nebi,dokler res nebi probala usega možnega.
in še nekej, ko sam nisi na tem je lahko blebetat tja v tri dni.Ko se pa tvojemu staršu kej takega rpipeti, me pa prav zanima kako bi reagirale.verjamem, da bi v tem primeru tud vam tale prisilni jopič prišel na kraj pameti šele v skrajnem primeru.
*purple* ne strinjam se cist s tabo. Mislim, da pri nas ne pridejo pote kar v prisilnem jopicu pa ajmo v norisnico.
Nekateri verjetno sploh ne vejo kaj je to psihiatricna bolnisnica in za to verjetno tudi nocejo na zdravljenje. Poznam kar nekaj ljudi, ki so bili v Polju, med drugimi tudi od kolegice oce, ki je bil tudi na zaprtem oddelku. Do tja pa so razni postopki, pogovori, osebni zdravnik,... Odprti oddelek pa sploh ni nic strasnega. Samo jst tega mojmu fotru ne morem dopovedat, noben mu ne mora.
Na odprtem oddelku je vec pogovora, razne skupine, delavnice,... kot pa tablete.
