pomojem ni hujše stvari ki bi me delala bolj žiučno kot čakanje
najbolj na žiuce mi gre ko me kdo nateguje v smislu, evo me takoj, pa ga ni in ni.pa kličeš pa kje si, pa ti spet zatrjuje da je že skor tle, pa ga spet ni.Zanč sm tko popizdila nad eno kolegico in sm sam šla!pa koj k***c te bom jst ćakala eno uro, da se spomnš pridt?!
na drugem mestu je definitiuno ljubljanska urgenca!Mislm, če majo premal dohtrjou naj jih pa še zaposlijo al neki, kajjestvem, sam useen ne morš folk pustit čakat po ceu faking dan al pa celo faking noč!in da so žiuci na koncu me pa kr zvizne še ko zagledam folk tam (ponavad ponoč),ki poune vrste ma res za brezveze.rešujejo križanke se smejijo, šetkajo gor pa dol po hodniku...sam da noujo šli na šiht al kaj?
pa bus..ma čist usak mi spele pred nosom in kr popizdim.in pol čakat, pa še kšna gužva al pa clo vročina...jaooo jaooo!
na žiuce mi gre tud čakanje na vrsti za blagajno, sploh za kšno staro dosadno mamo, ki si to da je v penziji jemlje z veliko žlico in sploh ne dojame, da pa kdo za njo stoji ki se mu prav zares kam mudi!al pa isto prodajalke,sploh tle pr nas, jst nevem al so ceplene prot hitrosti al kva?
pa čakanje u gostilnah na naročeno in na račun.ok, sej lih s svetlobno hitrostjo ne rabjo prnest ampak če čakam eno uro in ga skos prosm za račun al pa za tatarsko, ki jo je natakar pozabu prnest h jedi in je bla že prej naročena...Mislm, tkrt se mi pa res kr skegla!
aja pa dohtr.Uletim z 39,5 vročine mal manj kot da se mi že blede pa mi reče naj se kr mal usedem pa bom počakala, ker nism bla naročena..pa kje teb zgleda, da lohk jst pr skor štrst vročine čičam na tistih trdih klopcah in se sploh pokonc držim????!dokler kšna mami k je ponavad z mano ker pač kumi pridm do ke, ne useka po miz..Pol sm pa prec na vrst!
pa razni uradi in to, mislm d fak si folk misl ej?!vrste neskončne, delajo pa kot da ura neb nkamr tekla.lih cajt pa željo mam stat u vrst ceu dan, da mi gospodična natisne tist ceglc.pa še pošiljanje v eno sobo, pa tm čaki, pa v drugo sobo, pa tm čaki....halooo!!!!
maja,sovražm čakanje, kakršnokoli!
Pa naj bo to čakanje na trolo, v vrsti, da moram kje koga čakat (reče da pride čez 5 min pol pa ga še 20, 30 minut ni 
), se sprehajam u prazno... Ampak živčna pa ne postanem... Nevem no, nekako pozabim na čakanje. In tudi, ko se ta oseba pojavi, jo samo vprašam (še to ne po navadi), kje je bila prej in to je to.
