^^ Oh ja, to si jz v misilih nonstop ponavlam. Čeprou vem, da se z nobeno bivšo ne sliši več, čeprov mi pravi, da še nobene ni imel tok rad, čeprou sem prva punca, ki zdaj spi v tej pojstli in v tej sobi, odkar jo ima, čeprov celo vem, da ma blazino v obliki srčka, ki mu jo je bivša dala za Valentinovo, v pesjaku zdej njegov pes, me še vedno misel na bivše zamori. Predvsem se primerjam z njimi, se sprašujem, če so bile one bolše in bolj izkušene, ker on ma pač že dost za sabo (je starejši), jz pa pač ne tok. Pa recimo me zaboli, ko zvem, da je šou s svojo prvo punco na morje, midva pa letos nisva šla, ker sva bla še sveža in sva oba pač mela že svoje načrte za poletje, pa tud bi blo malo prehitro. Al pa ko zvem, da je pa ena bivša skor vsak večer po službi (delala v lokalu) pršla k njemu spat, jz grem pa po službi (ravn tako kelnarm) domov in na splošno spim tam 1-2x na mesec. Pač, take stvari. In pol rajš vidim, da ne vem NIČ o njegovih bivših, ker ne rabim vedt, je nepomembno in nevredno obremenjevanja, ampak sploh ne morem nehat, pa ne vem zakaj. Tko da mi zdej sploh noče več nč povedat, ko ga kej vprašam, ker že ve, kaj bo pol. Me is silly.
