pisanje lastnih pesmi

[trepalnica]

jaz sem pisala od 14. pa nekje do 19., sedaj pa ne najdem casa, inspiracije, ipd...

[merisima]

Da sam zarad avtorskih pravic ne nameravm objavit nobene, ker se mi je že zgodlo, da je folk kral moje ideje.

[Princesa***]

Jst jih objavljam na tem portalu.
Pišem pa več kot 1o let

[Tigi]

Moja soseda je izdala že svojo zbirko z naslovom Sekunde...

veliko pohval je dobilana to zbirko.

Malo poglejte pod Zala Slapar

[fun]

Jaz sem pa ravno včeraj po dolgem času spet nekaj spesnila.

Ko sem pisala dnevnik sem svoje občutke zapisala kar v rimah ... Včer se mi je zdelo ful dobro, danes pa bolj ko berem, bolj smešno mi je

[lorelaj]

Jaz tudi pišem, samo mi ni prijetno, če drugi berejo moje pesmi, sploh če me poznajo. Se mi zdi kot nekakšno poseganje v zasebnost.

[Skrat potepuh]

Jaz tudi pišem, samo mi ni prijetno, če drugi berejo moje pesmi, sploh če me poznajo. Se mi zdi kot nekakšno poseganje v zasebnost.

Še fantu težko pokažem svoje "stvaritve", so pač del mene. Sm pa enkrat neki napisala prov namenjeno njemu in je hotu še druge pesmce vidt, sam...
Rada bi pa dala kdaj komu, ki se spozna pregledat, d me mal skritizira. Sam ne na net, ker folk krade vse živo - kot je že zgoraj ena rekla - pol pa najdeš pod drugim imenom objavljeno.

[merisima]

em tenisačica ti mi pa deluješ pesimistka...ampak itak iz tega ne moreš vsega razbrati...ne vzemi kot žalitev...samo moji občutki

Sej sem pesimistka

moji komadi so tud bolj mračne narave.

[merisima]

Jaz tudi pišem, samo mi ni prijetno, če drugi berejo moje pesmi, sploh če me poznajo. Se mi zdi kot nekakšno poseganje v zasebnost.

lorelaj enako.ne vem,nekak mi ni do tega,da vsi vidijo moje stvaritve,zat pa nč ne objavljam.sm pa pred časom hotela knjigo izdat(mam zihr več kot 1000 komadov) sam sm se premisnla.sm se spomnla na SŠ,ko sm v šolski glasilo dalal svoje komade,pol sm pa jih v Coolu prebrala(mi jih je ena ukradla) in od takrat nič več...kar mam mam zase...sam so pa taki,ki bi se jih dalo lepo uglasbit in enga mam že uglasbenega,sam posnet ga bo še treba.
drgač pišem bolj mračno poezijo,sam ta uglasben pa še par jih je za to prpravljeni pa so totalno bajkerski

[ZeroCool]

Pesem, ki je nikoli nisem končal ...

Tell me now,
what you see.
Tell me now,
what you feel.
Tell me now,
are you even really here?

Are you real?
You’re slipping,
out of my touch,
out of my reach,
out of my sight,
wandering into the night.

[Aloha]

Jaz tudi pišem, samo mi ni prijetno, če drugi berejo moje pesmi, sploh če me poznajo. Se mi zdi kot nekakšno poseganje v zasebnost.

Še fantu težko pokažem svoje "stvaritve", so pač del mene. Sm pa enkrat neki napisala prov namenjeno njemu in je hotu še druge pesmce vidt, sam...
Rada bi pa dala kdaj komu, ki se spozna pregledat, d me mal skritizira. Sam ne na net, ker folk krade vse živo - kot je že zgoraj ena rekla - pol pa najdeš pod drugim imenom objavljeno.

Jst mam res velik pesmi napisanih.

Sm pa use (predusm ta zadno zbirko, posvečeno ljubezni, ki je nekoč bila) mamici (pre)brala, kr sm mela vedno občutek, da jih mora nekdo slišat (pa čeprou ne tisti, kermu so namenjene). Tale zbirka žou ni nikol šla naprej, takrat mi je blo hudo, dons se mi zdi, da je mogoče bolš tko. Sm pa zanč ponesreč najdla to knigco, si rekla, da si sam eno, dve preberem, pa sm šla kr skoz use in po parih letih spet spustila par souzic za njim ... Eh.

So jih pa nekoč tut določene prjatlce duble u branje in ble vedno naudušene nad napisanim. Sm kr ponosna na ta svoj dar, priznam .

[amyZ]

Tole sm jz napisala 2004. Je čist neki drugačnega kokr sm pisala. Nevem no, ni neki posebnga, je pa drugačna.

Sredi puščave stojim,
stojim, misli mi bežijo,
kar nekam neznano stremim,
stremim, mimo mene hitijo,
vem, da nikogar ni,
ni, sama sem,


vse je prazno v puščavi,
v puščavi naprej grem,
najdem stezo, ki kaže pot,
pot, tisto pravo, do ljudi,
mimo prileti golob,
golob, sonce v temi.

[Eući*]

še moja ...

Vsak ima pravico, da živi,
tako kot mu srce poželi
resnično bodite brez skrbi,
saj vesolje vse lepo nam priskrbi.

Tu ni pravil in ni omejitev
le vam prepuščena je ta odločitev,
kaj iz življenja boste storili
na kakšen način ga obogatili.

Vsa sreča čaka tu na vas,
poslušajte svoj notranji glas,
občutek naj bo vaše vodilo,
ki vselej za pravo pot bo govorilo.

Ravnajte se po svoje vesti
in tej ostanite zvesti,
tako ne boste ničesar obžalovali,
dosegli vse, kar si boste zadali.

Čisto vse je mogoče na tem prelepem svetu,
samo z optimizmom je treba gledati nanj
vse je možno na tem prekrasnem planetu
le globoko je treba verjeti vanj.

Pri tem, pa za vse kar imate, bodite zahvalni,
do drugih ljudi, spoštljivi in solidarni,
saj dobro se vedno z dobrim vrača
vsa ljubezen na koncu se poplača.

nekak tud moj moto *