Ah, z radikalnim feminizmom je narobe sledeče: radi bi ukinili prav vse, kar spominja na penis in moške možgane, kar je precej vprašljivo, ker če družba na neki točki pristane na takšne prakse, potem lahko zaradi samega razvoja družbe, ki je bil že od nekdaj precej patrirahalen (pustimo ob strani teorije o matriarhatu, ki ni dokazan), sama družba izgubi kar nekaj pomembnih kulturnih elementov, ki so kakorkoli 'okuženi' z moškimi. Meni osebno se radikalne spremembe na nobem življenjskem področju ne zdijo smotrne, prav tako ne pri pornografiji.
Slabost te najbolj tipične pornografije je, da spolnost sili v nek kalup, ki ima z realnim spolnim življenjem bolj malo skupnega. Upošteva predvsem moški vidik doživljanja spolnosti, žensko na neki točki postavlja v podrejen položaj, po drugi strani pa je treba v mislih ohraniti dejstvo, da večina žensk, ki nastopa v pornografskih filmih, za to početje prejme plačilo in to počnejo prostovoljno. Če se ženske, ki v teh zadevah nastopajo, s filozofijo in naravnanostjo porničev ne strinjajo, imajo v svetu še milijon drugih izbir, kam se poklicno usmeriti.
In še nekaj. Če bi porniči potekali drugače, kot potekajo sedaj, močno dvomim, da bi ji sploh kdo gledal, kajti smisel celotne filmske industrije je tudi ta, da gledalcu prikaže nekaj privlačnega in ponavadi je privlačno prav to, kar odstopa od vsakdana. Če bi v porničih od zdaj naprej nastopala sosedova Anka, ki je sicer gospodinja in skrbi za 5 otrok ter sosedov Tone, ki v prostem času ribari, dela pa za tekočim trakom in svojo žensko 1x na mesec, ko je v njegovem interesu, pripravi do seksa v misijonarcu (karikiram in posplošujem), bi to za veliko večino gledalcev predstavljajo še eno zgodbo o bednem seksu. Prav zato je nujno, da se v porničih dogaja nekaj na meji normalnega, ker se s tem privlačnost samo še stopnjuje, fantazije in želje gledalcev pa na neki ravni prehajajo v na pol uresničene - gledaš, si predstavljaš, se samozadovoljuješ ob enem, delno ponotranjiš fantazijo in, ker je v realnem življenju verjetno ne moreš podobno doživeti, naslednjič gledaš še enkrat.
Z ženskega vidika (in mislim, da je to tisto, kar muči feministke na splošno) je problem samo v tem, da pornič ni ljubezenska romanca. V porniču imaš banalno zgodbo, ki je včasih že tako banalna, da ženska gledalka sploh ne more preklopiti na misel o seksu, ker je vse, kar razmišlja to, kako neumno zgodbo so si izmislili. Zato mora ženska ob gledanju porniča pač vzeti v zakup, da ne bo jokanja in skrivnih zarok, ampak seks in vsi najbolj smešni načini, kako do njega priti.
Meni se ženske v porničih ne smilijo, ker predpostavljam, da tam niso prisilno (če so, je to druga dilema), prav tako se ne počutim ogroženo, če one doživljajo pet orgazmov na eno penetracijo v dvanajstih različnih položajih. Osebno vzamem v zakup, da je to film, umetnost in s tem fikcija, a hkrati dobim kakšno zanimivo idejo in buri domišljijo, kar je prvotni namen same zadeve.
Poleg tega tudi ženske v realnem življenju nismo nobene svetnice; prav tako imamo spolne želje in fantazije, libido pri povprečni ženski po mojem mnenju prav nič ne odstopa od moškega. Sram ali nelagodje, ki ob tem sledi, je posledica vzgoje, prav tako neprijetni občutki ob gledanju pornografije. Mogoče bi marsikatero dekle rado uresničilo zadeve, ki se dogajajo v porničih, pa jih na glas komentira kot slabe in neprimerne, ker je pač naučeno, da se to ne spodobi, da to počnejo samo porno zvezde z umetnim oprsjem in botoks ustnicami, ona pa je preveč vsakdanja, da bi jih kaj takega sploh padlo na pamet. Pa nam tu in tam vseeno pade
