ryu10kyu napisal/-a:Navsezadnje lahko rečemo bobu bob in povemo, da je za vse skupaj kriva mama, ki na svojega sinkota gleda kakor,da je še vedno star 5 let in ga ne želi izgubiti s tem pa povzroča njemu in njegovi izbranki nemalo težav.
Ne vem, a je to blo mišljeno resno al cinično. Ja, al se vam ne zdi, da so za obnašanje svojih otrok v veliki meri krivi starši? Meni je čist jasno, da je moja tašča kriva, da se je moj tip šele včeraj naučil zložit štumfe, kriva pa je tudi tega, da je postal en zelo klasičen mamin sinko ... ker ga je tako vzgajala in mu ni privzgojila tiste samostojnosti, da bi si pri 25 lahko že sam kupoval oblačila in si sam spakiral prtljago za na morje.
*lilica* napisal/-a:mislim, da bi se tudi ona morala začeti malce bolj prilagajati njemu, ne pa samo on njej...samo ne vem kako to doseči pri njem? Oz kako njun odnos narediti nekako povezan, pa vseeno doseči neko distanco, ki je sedaj ni?
Kako doseči pri njem, da se mami vsaj malo "upre". Tudi jaz bi zelo rada vedela. Nekako poskušam tako, da se večkrat norčujem, kako je nesamostojen, ker mama vse naredi namesto njega, ker mama reče kako naj se obleče, ker mu mama kupuje oblačila, ker mama reče kdaj mora it k frizerju.
Zadnjič me je prosil naj grem nekam z njim in meni se reeees ni dalo it. Pol na koncu pa sem rekla, da grem, če mi obljubi, da se naslednjič, ko mu bo mama rekla naj obleče drugo majico, ne bo šel preobleč. čakam na rezultat

Ko bom velika, bom Lara Croft.