Mamin sinko
Si ne predstauljam veze s takim človekom. Ne glede na leta.
Lepo je, da ma s starši spoštljiu odnos, fino je videt, da mu ni usen za njihovo mnenje, ampak use ma svoje meje.
In da odrasla oseba dela (tok velik) stvari po nareku nekoga drucga (sploh če gre za neke resnično banalne zadeve in take, k so stvar lastnega počutja in okusa), ne glede na to, a je ta druga oseba nekdo od staršeu, žlahte al pa kolegou, bi men namigoval na pomanjkanje samozavesti, poguma, nezmožnost lastne presoje ... Use to pa so značilnosti, kere prčakujem od partnerja in če se ta ne zna odločat sam, če se ni sposobn (al pa se zgolj noče) postaut zase, kako nej "zaupam svoje življenje" nekomu, k rab napotke na usakem koraku. In nenazadnje, mi ni u interesu tekmovat z nikomer, še najmanj pa z njegovo mamo.
Tko da, bejba, men osebno se ne zdi, da si na kakršnkol način preveč zahteuna, še mnj pa čudna. Povej mu, kakšna zgleda situacija skoz oči nekoga tretjega (mogoče je sam sploh ne dojema kot take), mal mu namign, da bi ti biu bl ušečen, če bi biu mau več deca, nenazadnje pa probi zvedet, kje je uzrok tacga početja (dela to, da ne bi blo krega u bajti, se boji, da bi mamo przadeu, če bi naredu po svoje al mu, milo rečeno, dol visi za use in tak pač je ...).
Lepo je, da ma s starši spoštljiu odnos, fino je videt, da mu ni usen za njihovo mnenje, ampak use ma svoje meje.
In da odrasla oseba dela (tok velik) stvari po nareku nekoga drucga (sploh če gre za neke resnično banalne zadeve in take, k so stvar lastnega počutja in okusa), ne glede na to, a je ta druga oseba nekdo od staršeu, žlahte al pa kolegou, bi men namigoval na pomanjkanje samozavesti, poguma, nezmožnost lastne presoje ... Use to pa so značilnosti, kere prčakujem od partnerja in če se ta ne zna odločat sam, če se ni sposobn (al pa se zgolj noče) postaut zase, kako nej "zaupam svoje življenje" nekomu, k rab napotke na usakem koraku. In nenazadnje, mi ni u interesu tekmovat z nikomer, še najmanj pa z njegovo mamo.
Tko da, bejba, men osebno se ne zdi, da si na kakršnkol način preveč zahteuna, še mnj pa čudna. Povej mu, kakšna zgleda situacija skoz oči nekoga tretjega (mogoče je sam sploh ne dojema kot take), mal mu namign, da bi ti biu bl ušečen, če bi biu mau več deca, nenazadnje pa probi zvedet, kje je uzrok tacga početja (dela to, da ne bi blo krega u bajti, se boji, da bi mamo przadeu, če bi naredu po svoje al mu, milo rečeno, dol visi za use in tak pač je ...).
Smell the warm and salty air... see a wave reflect a beam... stop and find a pretty shell... make it real your summer dream...
^^ se popolnoma strinjam.
Mislim pa tudi, da najboljše, da njemu poveš, da je čas, da začne skrbet sam za to, kaj počne, ker pri teh letih pa res ne rabi več ubogati staršev glede takšnih stvari, ki si jih naštela
edit: spet me je Aloha prehitela, namenjeno je bilo postu od jullie_
Mislim pa tudi, da najboljše, da njemu poveš, da je čas, da začne skrbet sam za to, kaj počne, ker pri teh letih pa res ne rabi več ubogati staršev glede takšnih stvari, ki si jih naštela
edit: spet me je Aloha prehitela, namenjeno je bilo postu od jullie_
We can judge the heart of a man by his treatment of animals." Immanual Kant
Jest sem mu že omenila, da me to jezi, ker ne dela po svoje. In naj enkrat naredi po svoje, pa bo videl kaj bo, potem pa reče, da se noče kregat in da uboga zato, da ima mir, kar mene še bolj ujezi. Včasih jih uboga tudi zato, da ni potem kdo užaljen, pa mu pravim, da to potem ni iskren do njih, če skoz pazi na besede in dela tako kot rečejo. Prav bi blo, da jim reče kaj nazaj, sej se da povedat v lepem tonu. Če pa zato kdo zameri, bo pa pač v življenju še velikokrat.
Jest rabim nekoga, ki se bo znal postaviti zase in pa tudi zame, ne pa da je tiho in uboga.
Jaz se jim seveda ne pustim in če mi kar naštimujejo za jest in rečejo naj jem, pač jem, če hočem, če ne pa pustim. Mene nihče ne bo silil jest, če me niso moji starši, me tudi tuji ne bojo.
Drugač pa glede skupnega življenja....sem prepozno postala njegova punca, da bi lahko odločala...še predno sva postala par se je že delala hiša zanj in za njegovo punco in to nad hišo njegove mame, seveda s svojim vhodom in vse.
Ne vem, kaj naredit. Velikrat mu rečem, naj naredi po svoje in včasih naredi, če sem zraven, drugače pa tako kot mu rečejo.
Ravno prej sva se pogovarjala, da nočem, da imajo njegovi ključ, pa ga v bistvu že imajo
Sem rekla, da če bi imeli ključ in da pridem enkrat domov in imam recimo kakšne stvari drugače zložene kot sem jih pustila, samo spakiram in odidem nazaj k svojim staršem domov.
Sej mi je hudo tud zanj, ker če je blo 26 let tko, verjamem, da se je težko kar naenkrat postaviti po robu, ampak vseeno. Moral bo ratati bolj samosvoj in mogoče...hm..malce bolj moj, kot njihov.
Jest rabim nekoga, ki se bo znal postaviti zase in pa tudi zame, ne pa da je tiho in uboga.
Jaz se jim seveda ne pustim in če mi kar naštimujejo za jest in rečejo naj jem, pač jem, če hočem, če ne pa pustim. Mene nihče ne bo silil jest, če me niso moji starši, me tudi tuji ne bojo.
Drugač pa glede skupnega življenja....sem prepozno postala njegova punca, da bi lahko odločala...še predno sva postala par se je že delala hiša zanj in za njegovo punco in to nad hišo njegove mame, seveda s svojim vhodom in vse.
Ne vem, kaj naredit. Velikrat mu rečem, naj naredi po svoje in včasih naredi, če sem zraven, drugače pa tako kot mu rečejo.
Ravno prej sva se pogovarjala, da nočem, da imajo njegovi ključ, pa ga v bistvu že imajo
Sem rekla, da če bi imeli ključ in da pridem enkrat domov in imam recimo kakšne stvari drugače zložene kot sem jih pustila, samo spakiram in odidem nazaj k svojim staršem domov.
Sej mi je hudo tud zanj, ker če je blo 26 let tko, verjamem, da se je težko kar naenkrat postaviti po robu, ampak vseeno. Moral bo ratati bolj samosvoj in mogoče...hm..malce bolj moj, kot njihov.
Nekako si znam predstavljat tvojo situacijo in ti rečem: Ne, nisi čudna, ampak razmišljaš racionalno. Ni mi jasno, kje imajo starši glavo (če imajo kaj notr), da tako ukazujejo že odraslemu otroku?
Kako lahko ukazuje glede nekih brezveznih stvari? Mislim, kaj pa njo briga, kako je 26-letni sin pobrit? Kako ima pospravljeno posteljo? Kako je oblečen? Kakšne nogavice ima danes? Kako, da danes nima gela?
A res nima česa drugega za počet, kot pa ukazovat in pametovat? Podobna je tudi mama od mojega fanta. In jaz njemu to kar direktno povem (kar menim, da je tudi treba). Ne more mu ona štimat kovčka, ko fant gre na dopust (ali pa samo, ko gre u nedeljo u KP študirat)
... Tako star fant je (po moje) zadosti samostojen, da lahko sam odloča o vseh stvareh, ki se tičejo njega.
In to mu povej. Reči mu, kar te moti (moj je bil tega deležen na tak sarkastičen način). Tip nej se postavi na lastne noge.
Ma kakšen mir? Mir bo imel, če se 1x zoperstavi mami, ne pa da jo skozi uboga.
Njegovi mami bi tudi kakšno zapela... Ženska nej se briga zase. Na svet je spravla otroka in to je to. Ne lasti si vseh pravic, ki se tičejo njega. Ne lasti si pravice do ukazovanja in pametovanja.
Kako lahko ukazuje glede nekih brezveznih stvari? Mislim, kaj pa njo briga, kako je 26-letni sin pobrit? Kako ima pospravljeno posteljo? Kako je oblečen? Kakšne nogavice ima danes? Kako, da danes nima gela?
A res nima česa drugega za počet, kot pa ukazovat in pametovat? Podobna je tudi mama od mojega fanta. In jaz njemu to kar direktno povem (kar menim, da je tudi treba). Ne more mu ona štimat kovčka, ko fant gre na dopust (ali pa samo, ko gre u nedeljo u KP študirat)
... Tako star fant je (po moje) zadosti samostojen, da lahko sam odloča o vseh stvareh, ki se tičejo njega.
In to mu povej. Reči mu, kar te moti (moj je bil tega deležen na tak sarkastičen način). Tip nej se postavi na lastne noge.
Ma kakšen mir? Mir bo imel, če se 1x zoperstavi mami, ne pa da jo skozi uboga.
Njegovi mami bi tudi kakšno zapela... Ženska nej se briga zase. Na svet je spravla otroka in to je to. Ne lasti si vseh pravic, ki se tičejo njega. Ne lasti si pravice do ukazovanja in pametovanja.
ma, men se pa po eni strani to ne zdi nic takega, CE je vseeno nekako primerno...ker ne poznamo cele situacije pri tebi
na primer pri mojmu (21let - pa ni vazno ker mislim da bo se neki casa tako
) ) so tut zlo taki starsi, in mamica hoce vedno vse pomagat, in mu zlozit posteljo in nevem kaj vse, ampak ona to dela samo zarad tega ker je res ena super zenska in ga ma res rada, in prav cutim to toplino kadar sem pri njih.
drugace ziviva skupaj - v drugem kraju (doma sva med vikendi nekje na vsake 14 dni) in sploh ni mamin sincek, dosti kaj sam postori in je drugace super
mu pa tut mama (ko je doma) daje pripombe ces zakaj ni postle pospravu, pa kaj ma to obleceno (ce je kaka stara trenerka ). vcasih ga je tut klicala v drug kraj kjer studira (kjer zdaj skupaj ziviva) in ga vprasala ce je kaj jedu itd. ampak zdej k pa ma mene, se mi pa zdi da je kr zadovoljna da ma punco da ''skrbi'' za njega - ceprav sploh ne ane, sam je pac njegova mamica...
mislim mene to res ne moti, pri nama sploh ni kriticno. on si ni zbiral kaksna bo njegova mama, in zdej ce so to malenkosti se jst na tvojem mestu ne bi obremenjevala prevec, ce so pa taka dejanja pustila na njem hude posledice pol pa mas problem
in se tut ne strinjam z vsemi ki pravjo da kaj mamo briga kaksen je njihov 26letni sin - ja pismo kaj dela pri tej starosti potem se doma? meni se pa ze to zdi nesamostojno (Ce mal pretiravamo)
tega vsega bo konec ko se bodo preselili na svoje, takrat ga pac ne bo vsako jutro gledala a je pobrit al ne...
na primer pri mojmu (21let - pa ni vazno ker mislim da bo se neki casa tako
) ) so tut zlo taki starsi, in mamica hoce vedno vse pomagat, in mu zlozit posteljo in nevem kaj vse, ampak ona to dela samo zarad tega ker je res ena super zenska in ga ma res rada, in prav cutim to toplino kadar sem pri njih.
drugace ziviva skupaj - v drugem kraju (doma sva med vikendi nekje na vsake 14 dni) in sploh ni mamin sincek, dosti kaj sam postori in je drugace super
mu pa tut mama (ko je doma) daje pripombe ces zakaj ni postle pospravu, pa kaj ma to obleceno (ce je kaka stara trenerka
). vcasih ga je tut klicala v drug kraj kjer studira (kjer zdaj skupaj ziviva) in ga vprasala ce je kaj jedu itd. ampak zdej k pa ma mene, se mi pa zdi da je kr zadovoljna da ma punco da ''skrbi'' za njega - ceprav sploh ne ane, sam je pac njegova mamica...
mislim mene to res ne moti, pri nama sploh ni kriticno. on si ni zbiral kaksna bo njegova mama, in zdej ce so to malenkosti se jst na tvojem mestu ne bi obremenjevala prevec, ce so pa taka dejanja pustila na njem hude posledice pol pa mas problem
in se tut ne strinjam z vsemi ki pravjo da kaj mamo briga kaksen je njihov 26letni sin - ja pismo kaj dela pri tej starosti potem se doma? meni se pa ze to zdi nesamostojno
(Ce mal pretiravamo)
tega vsega bo konec ko se bodo preselili na svoje, takrat ga pac ne bo vsako jutro gledala a je pobrit al ne...
red_rose napisal/-a:tega vsega bo konec ko se bodo preselili na svoje, takrat ga pac ne bo vsako jutro gledala a je pobrit al ne...
Očitno nisi dobro prebrala. Onadva bosta živela v zgornjem štuku, mama pa ima že ključ.
*lilica*, tebe čaka kalvarija, če ne boš pravočasno razčistila, do kakšne mere bo tašča vključena v vajino življenje. Pogosto staršem ni jasno, da si otroci kljub temu, da hiše fizično ne zapustijo, ustvarjajo svojo prihodnost.
Predvsem pa mora to mejo postavit tvoj fant, drugače se boste ves čas samo prepirali.
jullia_ napisal/-a:red_rose napisal/-a:tega vsega bo konec ko se bodo preselili na svoje, takrat ga pac ne bo vsako jutro gledala a je pobrit al ne...
Predvsem pa mora to mejo postavit tvoj fant, drugače se boste ves čas samo prepirali.
Ja, saj to mu ves čas govorim, naj kaj reče in naj se začne postavljati zase.
Mene je resnično strah vsega tega. Jaz upam marsikaj reči nazaj, ampak se bojim, da bo zaradi tega najina zveza postajala vse bolj krhka, kar pa nočem, ker nama gre drugače super.
Včasih se mi zdi že brez veze, da mu govorim vedno isto, naj dela po svoje, on pa ves čas govori, zakaj ne bi ustregel, če pa gre samo za malenkosti in ima tako vsaj mir. Meni pa pravi, da se obremenjujem po nepotrebnem.
Ravno zaradi tega poroke še ne vidim blizu. Jaz bi že bila z njim, vendar ko pomislim še na vse kar pride zraven, me poroka po pravici povedano prav mine.
Saj vem, da se je treba v družinah kjer jih je več skupej prilagajti in sem na to tudi pripravljena, ampak da bom pa vse tako počela, kot bodo drugi rekli, sem pa zagotovo raje doma pri starših.
Ne vem sploh kaj še storiti, fantu govorim, da se bomo zagotovo skregali in da naj raje sedaj začne že malce ugovarjati.
Joj, včasih me misel na to prav muči, in včasih kar ponorim, k,o mi kdo omeni poroko in kar povem, da bom še nekaj časa doma, ...čeprav bi rada bila z njim, ampak pod takimi pogoji pa na-a...
-
Gost
Mene pa 'zmoti' eno ponavljajoče se dejstvo v temu podobnih temah - najprej opišete problem in potem vedno, ampak res vedno, dodate, da je vse super, da nimata problemov. Hmm, a to, da se skrajno bojiš skupne prihodnosti ni problem? Zame nekako druge dimnezije zveze, četudi boljše, zbledijo, ker je prihodnost en velik faktor in ne vem, če lahko košek ljubezni, dobrega seksa in siceršnjega ujemanja, odpravi strah in itak znano dejstvo, da je tip pri 26 absolutno prepozen za kakršnekoli spremembe na bolje v odnosu do svoje matere še posebej, če sam ne vidi težave v tem, da se mati rine v njegovo življenje. On sicer pravi, da jo uboga za voljo ljubega miru, ampak to je pač njegova slaba tolažba samega sebe. Ker v sebi itak ve, da ima mati kontrolo in jo bo vedno imela.
Jaz družin, kjer se hiša za dva gradi še preden tip sploh dobi partnerko, ki bi lahko soodločala o svojem bivanju v neki prihodnosti, sploh ne razumem in priznam - kujem blazne predsodke do tovrstnih familij, staršev in nebodiga krivih otrok. In žal ne vidim neke možnosti spremembe, ker je tip socializiran v okolju, kjer je mati alfa in omega. On se lahko odseli, a materin duh bo vedno nekje vzadaj. On ve kje je njegovo mesto (blizu matere) in četudi se vidva nekoč dejansko odselita daleč daleč stran, bo podzavestno začel delovati v smer, da se bo nekoč spet vrnil v bližino doma. Mogoče ni prav, da na take situacije gledam tako črnogledo, ampak govorim iz nekih posrednih izkušenj iz okolice, kjer se take zgodbe zaključijo z ločitvijo ali pa v vztrajanju v bolnem nezadovoljstvu vsaj enega, če ne obeh, partnerjev.
Kratkoročno gledano pa se lahko o tem problemu samo pogovarjata. In lahko le zaupaš, da se vama klaverna zgodba s taščo ne bo zgodila. Ker sta nekaj posebnega. Če zaupaš ...
Jaz družin, kjer se hiša za dva gradi še preden tip sploh dobi partnerko, ki bi lahko soodločala o svojem bivanju v neki prihodnosti, sploh ne razumem in priznam - kujem blazne predsodke do tovrstnih familij, staršev in nebodiga krivih otrok. In žal ne vidim neke možnosti spremembe, ker je tip socializiran v okolju, kjer je mati alfa in omega. On se lahko odseli, a materin duh bo vedno nekje vzadaj. On ve kje je njegovo mesto (blizu matere) in četudi se vidva nekoč dejansko odselita daleč daleč stran, bo podzavestno začel delovati v smer, da se bo nekoč spet vrnil v bližino doma. Mogoče ni prav, da na take situacije gledam tako črnogledo, ampak govorim iz nekih posrednih izkušenj iz okolice, kjer se take zgodbe zaključijo z ločitvijo ali pa v vztrajanju v bolnem nezadovoljstvu vsaj enega, če ne obeh, partnerjev.
Kratkoročno gledano pa se lahko o tem problemu samo pogovarjata. In lahko le zaupaš, da se vama klaverna zgodba s taščo ne bo zgodila. Ker sta nekaj posebnega. Če zaupaš ...
MsN napisal/-a:Jaz družin, kjer se hiša za dva gradi še preden tip sploh dobi partnerko, ki bi lahko soodločala o svojem bivanju v neki prihodnosti, sploh ne razumem in priznam - kujem blazne predsodke do tovrstnih familij, staršev in nebodiga krivih otrok.
To je del slovenske folklore. Gradnja podeželskega dvorca v 3 štuke, ki se ga potem deli med podmladek, čez 20 let so pa vsi med seboj skregani, ker se ne morej zmenit glede hrupa, parkirplacov, vdzrževalnih del in predvsem tega, kdo bo po smrti staršev dobil še zadnji čošak, kjer sedaj preživljata stara leta in uživata, ko imata tamlade vse tako blizu.
Jaz se strinjam z jullio_ in MsN. Tvoj fant je mamin sinček in mama bo vedno prva ženska v njegovem življenju. Ona je in bo tista tiha (včasih ne dobesedno) avtoriteta iz ozadja, ki drži niti v rokah.
Me zanima kako bi se odzval, če bi mu rekla, da 'tega ne preneseš več' in da se želiš z njim preseliti nekam vstran. Verjetno bi ti rekel da ne bluzi o selitvi, saj že imata zagarantiran dom za do konca življenja. In to kot po naključju poleg maminega krila.
Nočem ga žaliti, pač je mogoče malo labilnejša osebnost in mati ga je 'dobro' vzgojila, tako, da bo vedno njen sinek. Stavim, da se noben ne zaveda bolestnosti tega.
Kar ostane tebi, pa je reality shock. Jaz bi sicer dodobra naštudirala situacijo s psihološke strani, preden bi šla v resen pogovor; a tebi bo morda dovolj že tvoje mnenje in tvoji občutki. Tvoj fant se mora začeti zavedati, da njegova mama ni ultimativna avtoriteta. Da se mora znati odcetipi od mame in biti samostojen - to pomeni tudi: "Mama, nočem da mi še kdaj postiljaš posteljo, star sem že 26 let in sam si jo bom postlal tako, kot bom hotel, tudi če ne bo postlana." In naj se začne zavedati, da boš po poroki ti prva ženska njegovega življenja in ne mama.
Lepo bi bilo, če bi to vedela tudi njegova mama - dvomim, da se tega zaveda sedaj.
Me zanima kako bi se odzval, če bi mu rekla, da 'tega ne preneseš več' in da se želiš z njim preseliti nekam vstran. Verjetno bi ti rekel da ne bluzi o selitvi, saj že imata zagarantiran dom za do konca življenja. In to kot po naključju poleg maminega krila.
Nočem ga žaliti, pač je mogoče malo labilnejša osebnost in mati ga je 'dobro' vzgojila, tako, da bo vedno njen sinek. Stavim, da se noben ne zaveda bolestnosti tega.
Kar ostane tebi, pa je reality shock. Jaz bi sicer dodobra naštudirala situacijo s psihološke strani, preden bi šla v resen pogovor; a tebi bo morda dovolj že tvoje mnenje in tvoji občutki. Tvoj fant se mora začeti zavedati, da njegova mama ni ultimativna avtoriteta. Da se mora znati odcetipi od mame in biti samostojen - to pomeni tudi: "Mama, nočem da mi še kdaj postiljaš posteljo, star sem že 26 let in sam si jo bom postlal tako, kot bom hotel, tudi če ne bo postlana." In naj se začne zavedati, da boš po poroki ti prva ženska njegovega življenja in ne mama.
Lepo bi bilo, če bi to vedela tudi njegova mama - dvomim, da se tega zaveda sedaj.
-
Gost
No, da ne bo pomote - saj ne gre za tekmovanje, katera bo prva ženska njegovega življenja. Jaz kot punca nimam namena prevzeti vloge njegove matere. Gre za dva ločena odnosa - jaz njegovo dekle, ona njegova mama. Mamo ima lahko še naprej zelo rad, prav tako punco. Samo ločiti je treba, do katere mere je mati tvoja gospodarica, skrbnica in vzgojiteljica - vzgajala in skrbela je v veliki meri že, zdaj pa lahko uživa v odnosu do svojega odraslega sina. In staršem bi moralo biti v ponos, da so otroka spravili h kruhu in ga postavili na samostojne noge, ne pa da vse prevečkrat zavirajo osamosvajanje, fizično in psihično, svojega otroka. To je bolno.
Tamarra* napisal/-a:^^ se popolnoma strinjam.
Mislim pa tudi, da najboljše, da njemu poveš, da je čas, da začne skrbet sam za to, kaj počne, ker pri teh letih pa res ne rabi več ubogati staršev glede takšnih stvari, ki si jih naštela
edit: spet me je Aloha prehitela, namenjeno je bilo postu od jullie_
Se zelo strinjam. Samo je pa problem, če je tip vzgojen na tak način, da ne bo hotel upoštevati nasveta. Očitno se njemu mamino ukazovanje sploh ne zdi problem. Itak ponavadi v takem primeru to najbolj moti partnerko, sploh kasneje, ko se ponavadi mama začne umešavati tudi v to kako kuha in pospravlja partnerka. Take ukazovalne mame vedno hočejo imeti vse pod nadzorom in to lahko postane največji problem, ko se s partnerjem odločita za otroka. Tako da tudi jaz menim, da je to zelo velik problem, tudi če vse drugo štima. Premisli, če si v zvezi res srečna in če si se pripravljena ukvarjati z zgoraj naštetimi problemi.
MsN napisal/-a:No, da ne bo pomote - saj ne gre za tekmovanje, katera bo prva ženska njegovega življenja. Jaz kot punca nimam namena prevzeti vloge njegove matere. Gre za dva ločena odnosa - jaz njegovo dekle, ona njegova mama.
Ja, se strinjam. Ne gre se za tekmovanje. Ampak je pa res, da je v otroštvu prva ženska za sina njegova mati. Ona je njegova 'ljubezen'. Ko se ta prvotna vez med njima pretrga, sin oz. moški začne iskati ponovno zapolnitev 'nečesa' kar mu manjka. To se ponavadi najde oz. vsaj išče v partnerkah - ljubezen, povezanost, ki zapolni manjkajoči del, ki je ostal po razdvojitvi z materjo. In po tej logiki je mati prva ženska sina v otroštvu, njegova žena pa je prva ženska ko se ta sin poroči.
In tudi drugače je povsem normalno, da vrabček zapusti varno gnezdo in si ustvari svojo družino. Mati mora pusti otrokom, da 'odidejo' in se osamosvojijo.
Jest sm mu že omenila enkrat glede tega, da bova živela pri njem, da naj me poskuša razumet, da je on določil, kje bova živela, brez, da bi jest sploh imela kaj besede in da kaj bi naredil, če bi rekla, da niti slučajno nočem živeti tam in potem je rekel, če lahko govoriva o čem drugem.
Vem, da tudi njega malce mori vse skupaj. Na eni strani mama in stara mama, ki že 26 let govorita, kako naj se obnaša, kako oblači in kaj naj dela, celo paziti mora kaj govori, na drugi strani pa jest, ki ves čas govorim, naj ne bo tiho in reče kaj nazaj in naj se postavi zase, ker jest za moža potrebujem nekoga, ki bo samostojen in bo sam počel kar bo želel, ne pa to, kar mu bodo rekli drugi.
Fora je pa tudi to, da on ko ima dosti vsega, že reče kaj nazaj stari ammi recimo kaj se vtika, potem pa ga mami takoj nazaj povleče kako govori, pa da je njegova mama pa ne vem kaj.
Prej je ena napisala, da sem omenila, da drugače je pa vse super.
Ja, ko sva sama, na morju, ali kar greva, je enkratno. Nasmejiva se, ujameva se v vsem kar počneva, zaupava si, rada se imava, skupaj sanjariva...
Ko pa so zraven njegovi, pa večkrat omenijo, naj se že oženiva, pa poročiva, pa da je on toliko star....to me tako zelo jezi, da se mi poroka vedno bolj umika, ne pa približuje...
Sej sem pripravljena marsikaj požreti, če bova živela tam, ampak delati tako, kot rečejo drugi pa zagotovo ne.
Joj, komaj čakam morje, da bova spet malce sama
Vem, da tudi njega malce mori vse skupaj. Na eni strani mama in stara mama, ki že 26 let govorita, kako naj se obnaša, kako oblači in kaj naj dela, celo paziti mora kaj govori, na drugi strani pa jest, ki ves čas govorim, naj ne bo tiho in reče kaj nazaj in naj se postavi zase, ker jest za moža potrebujem nekoga, ki bo samostojen in bo sam počel kar bo želel, ne pa to, kar mu bodo rekli drugi.
Fora je pa tudi to, da on ko ima dosti vsega, že reče kaj nazaj stari ammi recimo kaj se vtika, potem pa ga mami takoj nazaj povleče kako govori, pa da je njegova mama pa ne vem kaj.
Prej je ena napisala, da sem omenila, da drugače je pa vse super.
Ja, ko sva sama, na morju, ali kar greva, je enkratno. Nasmejiva se, ujameva se v vsem kar počneva, zaupava si, rada se imava, skupaj sanjariva...
Ko pa so zraven njegovi, pa večkrat omenijo, naj se že oženiva, pa poročiva, pa da je on toliko star....to me tako zelo jezi, da se mi poroka vedno bolj umika, ne pa približuje...
Sej sem pripravljena marsikaj požreti, če bova živela tam, ampak delati tako, kot rečejo drugi pa zagotovo ne.
Joj, komaj čakam morje, da bova spet malce sama