Definiraj Ljubezen, razišči svoje jezike ljubezni

Zadovolj(e)n/a v postelji.

Misliš, da si že občutil(a) pravo ljubezen?

ne
26
29%
da
49
55%
ne vem, mogoče
14
16%
 
Skupaj glasov: 89

Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Pridružen: 11. Jul. 2006 3:07
Kraj: Novo mesto
Kontakt:

Neprebrana objava Napisal/-a Boris »

njegova_baby napisal/-a:
Boris napisal/-a:@njegova_baby
Če jaz prav razumem Tysio, je hotela povedati, da zares ljubiš, če taki osebi pustiš biti z drugim in hkrati ne trpiš. Torej, če trpiš, potem zares ne ljubiš. To pa ne drži, ni soodvisnosti med tem.

Ti praviš, da bi šlo tebi skozi na tak način, da bi pustila, da je fant z drugo, ti pa ne bi trpela, ampak trenutno tega ne zmoreš in trpiš. Temu se reče navezanost. Za navezanostjo slonijo močne želje. Tako trpljenje prekineš tako, da začneš obvladovati želje, ali pa da svojo energijo intenzivno preusmeriš nekam drugam. Jaz priporočam prvo pot.

Umetnost obvladovanja takih želja terja globoko razmišljanje o sebi. Moč jo je morda doseči tudi z meditacijo, ampak pri meni to verjetno ne bi uspelo. Meni je pomagala retrospekcija, psihoanaliza, samorefleksija, osebnostna rast.




ne..jaz trpi zto k mi tip še vedn kaže da me ima rad...če mi on to ne bi govoru ipd....bi jst lepo šla naprej...srečna da je on srečen...ampak tako pa ne gre k vem da me ima rad....amapk nevem kaj naj storim....punco ima....hoče mene....js pa se bojim da bom na koncu spet izpadla iz te igre....to je pri meni poanta vsega tega.....drugače pa sm jst pripravljena iti naprej v življenju brez njega ob sebi ampak le v srčku...na dnu srčka,kamor tudi spada


Napačno pojmuješ navezanost. Tebi on na čase posveča pozornost in ti si ga želiš. Če ob tem, ko si ga želiš, trpiš, ko gre on proč k drugi, je to navezanost. Pri določanju tega ali si ti navezana nanj, ni relevantno ali ti on še vedno kaže ali te ima rad. Dejstvo je, da se tvoje želje ne skladajo z resničnostjo in posledično trpiš. To trpljenje lahko ublažiš, če se učiš razvezati. To ne pomeni, da ne boš imela fanta več rada ali pa da ne boš več globoko povezana z njim, ali pa da ne boš več želela biti z njim.

V skripti 2. letnika Šole čustvene inteligence (2007/2008) je zapisano:
Manj ko smo navezani, manjšo bolečino doživljamo ob izgubah. Biti nenavezan pa ne pomeni biti v pristnem stiku z drugimi. Ne biti v stiku pomeni biti izoliran od okolja. Nenavezan pomeni biti v stiku (lahko zelo pristnem in globokem), a hkrati biti svoboden.

To je umetnost, ki se je ljudje še učimo, umetnost, ki jo obvladujejo le redki mojstri umetnosti življenja. Biti povezan pomeni biti v pristnem in globokem stiku z objektom/sumjektom, a se ne identificirati z njim.

O navezanosti govorimo, ko ob stiku pride tudi do identifikacije z objektom. To pomeni, da smo objekt ponotranjili in je postal pomemben del nas. Zato ob izgubi trpimo več kot bi to bilo potrebno.


Ti stalno doživljaš majhne izgube. Stalno si v strahu, da boš fanta dokončno izgubila. Trpiš. Če si z nekom zgolj globoko povezan, nisi pa nanj navezan, ne trpiš.

In sam sem imel toliko zaupanja v te besede, da sem to izkusil na lastni koži.
Tysia
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 748
Pridružen: 11. Maj. 2008 18:24

Neprebrana objava Napisal/-a Tysia »

a_pikica_a, kakšna pa je po tvoje razlika med brezpogojno in nesebično ljubeznijo?

Primer nesebične ljubezni bi lahko bil primer ljubezni matere do otroka. Brezpogojno isto. Kje je razlika, oziroma kaj zate pomeni brezpogojno?
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Pridružen: 11. Jul. 2006 3:07
Kraj: Novo mesto
Kontakt:

Neprebrana objava Napisal/-a Boris »

a_pikica_a napisal/-a:Of kors dragi Boris. :roll:
Potem pa ti bo vseeno če te punca pusti in gre z drugim? Na daljši rok mogoče, ker jo preboliš, ampak da se danes to zgodi-dvomim.


Vseeno mi ne bi bilo, saj jo ljubim in ona mene. Mi pa to ne bi prineslo dolgoročnega trpljenja. Dan, dva, če bi želel, da mi trpljenje prinese novo izkušnjo.

lp,
Boris
Zadnjič spremenil Boris, dne 23. Nov. 2008 21:30, skupaj popravljeno 1 krat.
a_pikica_a
Cosmopolitanka
Cosmopolitanka
Prispevkov: 1431
Pridružen: 28. Apr. 2006 13:04

Neprebrana objava Napisal/-a a_pikica_a »

Navajam mojo predstavo, a lahko, da se motim.
Jaz lahko brepogojno ljubim svojega partnerja z vsemi napakami, ki jih ima. Recimo, da on en dan odide z drugo (Bog ne daj!), meni se bo srce razbilo, še vedno ga bom brezpogojno ljubila, torej vse njegove napake zraven, ampak ga bom pogrešala in bila žalostna ter ga bom želela, ker ljudje smo sebični in bi hotela, da me ljubi tudi on mene in da je z mano. Jaz to dojemam tako.
a_pikica_a
Cosmopolitanka
Cosmopolitanka
Prispevkov: 1431
Pridružen: 28. Apr. 2006 13:04

Neprebrana objava Napisal/-a a_pikica_a »

Boris napisal/-a:
a_pikica_a napisal/-a:Of kors dragi Boris. :roll:
Potem pa ti bo vseeno če te punca pusti in gre z drugim? Na daljši rok mogoče, ker jo preboliš, ampak da se danes to zgodi-dvomim.


Vseeno mi ne bi bilo, saj jo ljubim in ona mene. Mi pa to ne bi prineslo dolgoročnega trpljenja.

lp,
Boris


Točno tako, ker čas lahko zabriše ljubezen in boš ljubil znova.
Tu govorim o momentu, ne na daljši rok.
Uporabniški avatar
njegova_baby
Sramežljivka
Sramežljivka
Prispevkov: 31
Pridružen: 17. Jul. 2007 14:17

Neprebrana objava Napisal/-a njegova_baby »

[/quote]Ti stalno doživljaš majhne izgube. Stalno si v strahu, da boš fanta dokončno izgubila. Trpiš. Če si z nekom zgolj globoko povezan, nisi pa nanj navezan, ne trpiš.

In sam sem imel toliko zaupanja v te besede, da sem to izkusil na lastni koži.[/quote]

takšno je tvoje mnenje, ampak js še vedn menim oz. čutim drugače...pa pustmo to....dali ste mi dost vedeti...sedaj pa je čas da še sama z sabo razčistim...hvala za razna spoznanja...LP
a_pikica_a
Cosmopolitanka
Cosmopolitanka
Prispevkov: 1431
Pridružen: 28. Apr. 2006 13:04

Neprebrana objava Napisal/-a a_pikica_a »

Pa še primer matere in otroka. Navedem kar moj primer. Otrok je najbolj odkrito bitje, ki jih je. Pove vse kar misli. Torej, ko sem bila mala, sem vedno imela rajši očeta. Pač tatina deklica. Mama me je seveda brezpogojno ljubila, ni pa ji bilo vseeno, da sem se raje stisnila k očetu, namesto k njej, se pravi del sebičnosti tu je.
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Pridružen: 11. Jul. 2006 3:07
Kraj: Novo mesto
Kontakt:

Neprebrana objava Napisal/-a Boris »

njegova_baby napisal/-a:
Boris napisal/-a:Ti stalno doživljaš majhne izgube. Stalno si v strahu, da boš fanta dokončno izgubila. Trpiš. Če si z nekom zgolj globoko povezan, nisi pa nanj navezan, ne trpiš.

In sam sem imel toliko zaupanja v te besede, da sem to izkusil na lastni koži.


takšno je tvoje mnenje, ampak js še vedn menim oz. čutim drugače...pa pustmo to....dali ste mi dost vedeti...sedaj pa je čas da še sama z sabo razčistim...hvala za razna spoznanja...LP


Ne moreš čutiti drugače. Tu ne gre sploh za čutenje, gre za definicije. Navezanost + izguba + ljubezen => trpljenje. Povezanost + izguba + ljubezen => ni trpljenja.

Ti ljubiš, si pa nezrela. Lahko si zrelejša od sošolk morda, kljub temu pa toliko nezrela, da trpiš.
Zadnjič spremenil Boris, dne 23. Nov. 2008 21:41, skupaj popravljeno 1 krat.
Tysia
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 748
Pridružen: 11. Maj. 2008 18:24

Neprebrana objava Napisal/-a Tysia »

a_pikica_a napisal/-a:Navajam mojo predstavo, a lahko, da se motim.
Jaz lahko brepogojno ljubim svojega partnerja z vsemi napakami, ki jih ima. Recimo, da on en dan odide z drugo (Bog ne daj!), meni se bo srce razbilo, še vedno ga bom brezpogojno ljubila, torej vse njegove napake zraven, ampak ga bom pogrešala in bila žalostna ter ga bom želela, ker ljudje smo sebični in bi hotela, da me ljubi tudi on mene in da je z mano. Jaz to dojemam tako.


Dobro si objasnila pojma.

V mojem dojemanju pa zadeve stojijo nekoliko drugače. Zame je to, da bi hotela, da on ljubi mene, pogoj, ki razvrednoti mojo nesebično ljubezen. Med drugim tudi zato, ker bi jaz čutila trpljenje v povezavi z njim.
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Pridružen: 11. Jul. 2006 3:07
Kraj: Novo mesto
Kontakt:

Neprebrana objava Napisal/-a Boris »

a_pikica_a napisal/-a:
Boris napisal/-a:
a_pikica_a napisal/-a:Of kors dragi Boris. :roll:
Potem pa ti bo vseeno če te punca pusti in gre z drugim? Na daljši rok mogoče, ker jo preboliš, ampak da se danes to zgodi-dvomim.


Vseeno mi ne bi bilo, saj jo ljubim in ona mene. Mi pa to ne bi prineslo dolgoročnega trpljenja.

lp,
Boris


Točno tako, ker čas lahko zabriše ljubezen in boš ljubil znova.
Tu govorim o momentu, ne na daljši rok.


Klinac palac sralac! :) Prehitro si komentirala, takoj po objavi sem ti pripopal še en stavek k tem komentarju: "Dan, dva, če bi želel, da mi trpljenje prinese novo izkušnjo. "

Če te zares zanima, kako bi to občutil, poglej sem.

In da veš, to sem napisal samo in zgolj in le z željo po dokazovanju, saj mi niti približno na pamet ne pride, da bi uspelo to komu koristiti, ali pa da bi se to celo koga prijelo.
Tysia
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 748
Pridružen: 11. Maj. 2008 18:24

Neprebrana objava Napisal/-a Tysia »

a_pikica_a napisal/-a:Pa še primer matere in otroka. Navedem kar moj primer. Otrok je najbolj odkrito bitje, ki jih je. Pove vse kar misli. Torej, ko sem bila mala, sem vedno imela rajši očeta. Pač tatina deklica. Mama me je seveda brezpogojno ljubila, ni pa ji bilo vseeno, da sem se raje stisnila k očetu, namesto k njej, se pravi del sebičnosti tu je.


Ni nujno, da gre v tem primeru za sebičnost. Prav tako ni nujno, da je tvoja mama ob tem trpela. Lahko da ji ni bilo vseeno, a trpela vseeno ni, ker je (bila) dovolj zrela.

Ker besede sebičnost nisem znala povsem definirati, sem uporabila google. Sicer prave definicije še nisem našla, sem pa naletela na naslednji zapis:

Resnična ljubezen naravno usmerja človekovo pozornost navzven, ker se želi nenehno širiti, pri tem pa druge objema in vključuje z izjemno sočutnostjo in razumevanjem njihove drugačnosti. In ta ljubezen je prava narava človekovega notranjega jaza. Ravno nasprotno pa je prava narava človekove osebnosti sebičnost. To je lastnost, ki človekovo pozornost usmerja izključno na njega samega. To pomeni, da smo kot osebnosti sami sebi najpomembnejši in da nam je za našo okolico in druge ljudi mar le, če imamo tudi sami kaj od tega. Glede na stanje v medčloveških odnosih in odnos človeštva do okolja lahko hitro ugotovimo, katera od teh dveh lastnosti trenutno prevladuje v svetu. Vsi vemo, da sebičnost ni ravno vrlina, hkrati pa je ta lastnost še vedno močno zakoreninjena v nas. Ker jo želimo prikriti pred drugimi in tudi pred samim seboj, uporabljamo različne obrambne mehanizme in se zatekamo k številnim oblikam manipulacij.


vir: http://www.pozitivke.net/article.php/Lj ... ezen/print
a_pikica_a
Cosmopolitanka
Cosmopolitanka
Prispevkov: 1431
Pridružen: 28. Apr. 2006 13:04

Neprebrana objava Napisal/-a a_pikica_a »

Boris, brez zamere, ti dokazuješ s besedičenjem.
Ko se dejansko znajdemo v situaciji je čisto drugače. Neko hipoteziranje v naprej je čisto brezveze, ker ljudje smo nepredvidljivi in emocionalni. Edino, če si robot.
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Pridružen: 11. Jul. 2006 3:07
Kraj: Novo mesto
Kontakt:

Neprebrana objava Napisal/-a Boris »

a_pikica_a napisal/-a:Navajam mojo predstavo, a lahko, da se motim.
Jaz lahko brepogojno ljubim svojega partnerja z vsemi napakami, ki jih ima. Recimo, da on en dan odide z drugo (Bog ne daj!), meni se bo srce razbilo, še vedno ga bom brezpogojno ljubila, torej vse njegove napake zraven, ampak ga bom pogrešala in bila žalostna ter ga bom želela, ker ljudje smo sebični in bi hotela, da me ljubi tudi on mene in da je z mano. Jaz to dojemam tako.


Kdor je le sebičen, bo umrl.
Kdor je le altruističen, bo umrl.
Treba je furati oboje, sicer se izničiš.

Želje imajo svoj smisel. Človek z dovolj razvito samopodobo, ustrezno samozavestjo in čustveno inteligenco bo uporabil svojo pamet in izoblikoval svoje želje tako, da mu ne bodo prinašale trpljenja. V sekundi je to težko narediti, razen če nisi kak guru, gre pa sigurno v dveh dneh. V bistvu gre še hitreje, ampak včasih je dobro tudi malo žalosti spustiti čez sebe, saj ima tudi ta svoje pozitivne funkcije. Nesmiselno pa je, da nas žalost upravlja, oz. da se z njo kar poistovetimo.

Jaz ti odkrito povem, da bi v taki situaciji žalost prišla za menoj v parih urah, nato bi jo začel v sebi predelovati in bi jo, če bi bilo konec razmerja, v katerem sem zdaj, namerno potenciral kolikor bi zmogel za dva dni. Tekom tega bi opravljal posebno miselno meditacijo. Potem bi jo (žalost) opustil in šel srečno naprej. Ne vidim smisla, da bi trpel dje, še sploh ker sem depresijo že dal skozi.
Uporabniški avatar
Boris
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 975
Pridružen: 11. Jul. 2006 3:07
Kraj: Novo mesto
Kontakt:

Neprebrana objava Napisal/-a Boris »

a_pikica_a napisal/-a:Boris, brez zamere, ti dokazuješ s besedičenjem.
Ko se dejansko znajdemo v situaciji je čisto drugače. Neko hipoteziranje v naprej je čisto brezveze, ker ljudje smo nepredvidljivi in emocionalni. Edino, če si robot.

V redu, potem sem robot in besedičim.
Ne da se mi dokazovati se nehvaležnemu človeku, ki se že kar v naprej nekaj odloči. Brezveze.

edit:
Kako pa veš, v kakšni situaciji sem sam že bil in v kakšni ne, to me navdušuje.

Besedičiš o domnevnem besedičenju. Traparija. Se ti ne zdi?
Uporabniški avatar
ryu10kyu
Cosmofrik
Cosmofrik
Prispevkov: 2140
Pridružen: 14. Jun. 2005 18:35
Kraj: Sonce

Neprebrana objava Napisal/-a ryu10kyu »

Kolikor jaz razumem vse skupaj, ko sem knjigo prebral...na srečo pred mnogimi leti, pa si jo bom sedaj spet izposodil v knjižnici, ker sem zagotovo potreben ponovnega branja. :)

Vsak uporablja ali ima vse jezike ljubezni toda nekateri od njih izstopajo bolj nekateri manj. In verjamem da je temeljno, da poznaš svoje jezike ljubezni in od partnerja.
Kajti če jih ne poznaš tudi nikoli ne boš vedel kaj te zapolnjuje in če ne poznaš partnerjevega jezika ne boš vedel kaj njega zapolnjuje.
In kaj je lepšega kakor to, da dve osebi vesta kaj želita v ljubezni in kakšna pričakovanja imata in kakšne jezike ljubezni...in da si lahko obojestransko izkazujeta to ljubezen.
Kajti če sam ne veš kaj bi sploh rad potem te je težko osrečiti, mar ne :)

Bom dal neki primer, ki vam je lahko morda v razmislek in boste morda spremenili razmišljanje in ugotovili, da ni neka brez vezna stvar vedeti kaj koga osrečuje in kaj ne. Kajti morda se je nekdo vprašal kaj je to zdaj spet neki jezik ljubezni neki bull shit spet in ameriška fora.

Primer, ki bo malce osmislil situacijo in se boste morda našle poleg in morda ugotovile, da pa vendarle ne bi bilo slabo si tudi to knjigo prebrati:

Imamo primer moškega, ki ima jezik ljubezni obdarovanje(rad kupuje darilca saj želi s tem pokazati kako rad jo ima in ji s tem kaže svojo naklonjenost) in besedne potrditve(da ji jasno pove, da jo ima rad in da mu je lepa in mu ne zmanjka lepih besed na njen račun).
Ženska pa ima recimo dotik (rada se crklja stiska in ji to pomeni da sta s partnerjem res povezana ko se skupaj stisneta in čuti ljubezen ko jo on boža in stisne k sebi) in posvečanje časa( rada se pogovarja in ji kvaliteten pogovor ko sta sama skupaj pomeni zelo veliko, saj takrat občuti, da sta izredno povezana).

...Pride on domov ves vesel in ji prinese neko plišasto igračko(jezik obdarovanja), ki jo je zagledal vmes na bencinski postaji pri blagajni in se je spomnil na svojo izbranko ter jo želel presenetiti. In pove ji kako zelo je danes lepa in seksi in prekrasna ženska(jezik potrditve)...ona se zahvali in si pri sebi misli...pa ta človek mi stalno neke brezvezne stvari kupuje imam že polno omaro teh igračk in se samo prah nabira na njih in samo besede so ga...dejanj pa nobenih...ne vzame si časa, da bi me k sebi stisnil in pocrkljal(jezik dotika) in tudi časa si ne vzame da bi se pogovarjala(jezik posvečanja časa)...čutim da sva odtujena in da me sploh ne razume ali me ima sploh še rad?...kje so tisti dnevi ko sva stisnnjena ležala skupaj na kavču in me je čohal po glavi in kje so časi ko sva bila resnično skupaj sama in sva se pogovarjala ure in ure...zdaj sva si pa kot tujca.
Torej moški se trudi po svoji najboljši moči..on verjame da ji nudi vse kar je možno saj ji izkazuje ljubezen ki ga on najbolje pozna in mu je čudno zakaj je ona tako nezadovoljna in nesrečna in ne čuti te ljubezni ki ji jo on izkazuje.

Kajti...on pride domov in ona mu potem začne čez čas govoriti sploh nimaš časa zame...ali me imaš sploh kaj rad(kliče po njenem jeziku ljubezni v sebi se čuti nezadovoljno ker ni uslišana na tak način kakor bi rada)? Nikamor več ne greva skupaj tudi pogovarjava se ne več.
On pade ven: Pa kaj težiš baba zmešana...trudim se zate vse naredim zate ti pa kar nekaj godrnjaš in safer furaš. Sploh te nič več ne zadovolji, da bi bila srečna samo očitaš mi stalno da nič ne naredim za tebe in da te nikamor ne peljem in da se ne pogovarjava...saj se pogovarjava ali se ne? Sedaj se pogovarjava...ampak vedno ko se pogovarjava tečnariš in mi nekaj očitaš! Saj mi sploh nikoli ne rečeš da me imaš rada(jezik potrditve) samo tečnariš stalno...ti nehvaležnica ena...vse naredim zate ti pa samo nergaš.
In ona spet pade ven: Ja saj pogovarjati se sploh ne znava več, tudi stisneš me ne več k sebi sploh ne vem kaj delam s takim čustvenim idiotom! Sploh me ne razumeš, itd.

Ok...upam da je bil dovolj nazoren primer vsakdanjega življenja...oba se imata rada toda ne poznata svojih jezikov ljubezni.

Primer da onadva poznata svoje jezike ljubezni:

Pride on domov in ves vesel stopi do žene in jo stisne k sebi za pol minute in ji reče joj koliko sem jaz tebe pogrešal(jezik dotika). In ji prelupčka obraz in vrat. In jo vpraša kaj si kaj počela danes in ona mu začne razlagati se vsedeta na kavč in se stisne k njemu in se pogovarjata(jezik posvečanja časa).
Ženska se počuti izpopolnjeno in ljubljeno in žari od veselja saj čuti globoko v sebi da je ljubljena in da jo ima njen izbranec res rad.
Ona mu pove ti si tako krasen mož res si prekrasen ljubim te(jezik potrditve). Aja...ko sem bila v trgovini sem videla prekrasne štumfe zdaj za zimo in ti bo toplo v njih(jezik darovanja)

Ste morda opazili razliko? Ampak takih naključij ponavadi ni, da bi partnerja poznala jezik ljubezni drug drugega...in če veš kaj tvojo izbranko ali izbranca zapolnjuje v ljubezni in ga imaš rad mu boš želel pokazati to in kaj je lepšega kot pokazati mu na njegov način jezika ljubezni kako ga imaš rad...v tem primeru se partnerja počutita ljubljena in vesta da se imata še vedno rada. V prejšnjem primeru sta se počutila kot tujca (saj sta tudi bila na neki način) saj nista poznala jezika ljubezni
in čeprav sta delala po svojih najboljših močeh da bi pokazala to svojo ljubezen.


Nekje sem prebral vmes med posti...žal nisem ujel avtorjevega nick namea. Da smo egoisti in smo egoistično v ljubezni. To zagotovo drži...vsaj kolikor mi poznamo to ljubezen, ki jo poznamo, je resnično pogojna v zelo velikih primerih.
Ampak...četudi si z egoizmom v razmerju in četudi smatraš, da si pa neka sponatana oseba, ki se te nekako ne da popredalčkati in ne vem kaj...ala...jaz sem pa edinstven-a...delujemo po določenih vzorcih.
Dejansko bi tej avtorici ali avtorju predlagal, da si to knjigo kljub njeni ali njegovi edinstvenosti prebere.

Ponavadi negiranje nečesa česar ne poznamo oz. si naredimo neko predstavo zgolj iz parih besed privede do omejenosti in s tem škodimo sami sebi...kar je lahko dolgoročno neprijetno za življenje samo.
Zadnjič spremenil ryu10kyu, dne 23. Nov. 2008 22:57, skupaj popravljeno 1 krat.
Žene so zato, da jih ljubimo, ne pa da bi jih razumeli. Oscar WILDE
Odgovori