Definiraj Ljubezen, razišči svoje jezike ljubezni

[Boris]

Da ne bo preveč zmešnjave, najprej preberi
http://sl.milivojevic.info/novosti/39-novice/64-cosmopolitan-o-formulah-ljubezni

http://www.cosmopolitan.si/seks-razmerja/o_formulah_ljubezni-5990@3.aspx

Čeravno bodo opisi tule zelo grobi, kljub temu skušaj podati neko subjektivno definicijo ljubezni.

Namig: ljubezen ni zgolj čustvo.

Dobrodošli tudi linki do kakšnih kvalitetnih zapisov o tem, kaj ljubezen je.

Kateri misliš, da je tvoj jezik ljubezni (lahko jih je tudi več)?
Veš za primer, ko ti je kdo izkazoval ljubezen, pa tega nisi sprevidel(a), ker ni govoril tvojega jezika ljubezni, oziroma ker tega jezika nisi poznal(a)?

Načini izkazovanja ljubezni:
A) z besednimi potrditvami: pohvale, spodbude
B) s posvečanjem časa
C) z obdarovanjem
D) z uslugami
E) z dotiki

Otroci naprimer potrebujejo veliko uslug in dotikov. Po neki teoriji se velikokrat zgodi, da je naš jezik ljubezni tisto, česar nam je v življenju primanjkovalo. Naprimer... če je bil nekdo v mladosti deležen hudih kritik, ob katerih je čutil pritisk, ali pa zatiranja,..., potem bo morda njegov prevladujoč jezik ljubezni pohvala. To bo tisto, kar ga bo osrečilo.

Videoposnetek pogovora z Boštjanom Trtnikom, voditeljem delavnice Pet jezikov ljubezni in predavateljem iz Šole čustvene inteligence:
http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,247/

[softTouch]

že nekaj časa nazaj sem prebrala knjigo Pet jezikov ljubezni in moj jezik je zagotovo dotik.Pa ne v smislu seksa (seveda je tud ta pomemben),ampak recimo objemanje,božanje in podobno. In če pomislim,mi je kot otroku res primanjkovalo dotikov s strani staršev.
Za mojega fanta pa bi rekla,da so nejgov jezik usluge.Tko,da včasih ne veva kaj drug drugemu skušava sporočit.

[Boris]

Iz abecednika (http://l.abecednik.com/ljubezen.html) preberemo, da je ljubezen naslednje:
- močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola
- močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro
- kar je posledica teh čustev
- močen pozitiven odnos do česa
- dobri, prijateljski odnosi


ljubézen -
1.) močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola
Kakšna vse je lahko ta ljubezen?
Čista, globoka, goreča, prva, skrita, strastna, zvesta ljubezen; čutna in duhovna ljubezen; sladka, vroča ljubezen; srečna ki jo ljubljena oseba vrača, nesrečna ljubezen ki je ljubljena oseba ne vrača; platonična ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnostih; spolno razmerje, spolni odnos (njen mož ima ljubezen z drugo žensko), svobodna ljubezen

2.) močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: čutiti ljubezen do staršev; bratovska, materinska, otroška ljubezen; hčerina ljubezen do očeta; ekspr. opičja, slepa ljubezen do otrok / domovinska ljubezen; ljubezen do domovine; ljubezen do mladine / ljubezen do živali / to je storila iz ljubezni do otrok; z veliko ljubeznijo je govoril o svoji materi; vzgajal je svojega učenca z očetovsko ljubeznijo kot bi bil njegov oče

3. kar je posledica teh čustev: obdajala jo je ljubezen moža in otrok; izkazovati staršem ljubezen in spoštovanje

4. močen pozitiven odnos do česa: cenila je njegovo ljubezen do glasbe, gledališča, knjig; velika ljubezen do narave; ljubezen do poklica; ljubezen do svobode / vsi poznajo njegovo ljubezen do denarja, veliko željo, da bi ga pridobil, imel / ekspr.: glasba je njegova ljubezen; pipa je bila njegova največja ljubezen, zelo rad je kadil pipo / z ljubeznijo obdelovati zemljo; jed je bila skromna, a pripravljena z ljubeznijo

5. dobri, prijateljski odnosi: med ljudmi ni vladala ljubezen, ampak sila; ljubezen do bližnjega, za trpeče ljudi / sosedje so živeli med seboj v ljubezni in prijateljstvu ● ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; vnela se je v ljubezni do njega, zaljubila se je vanj; knjiž. kupljena ljubezen, pri kateri je treba partnerja plačati; služabnice ljubezni, vlačuge, prostitutke;

[xxwoman]

Načini izkazovanja ljubezni:
A) z besednimi potrditvami: pohvale, spodbude
B) s posvečanjem časa
C) z obdarovanjem
D) z uslugami
E) z dotiki

Otroci naprimer potrebujejo veliko uslug in dotikov. Po neki teoriji se velikokrat zgodi, da je naš jezik ljubezni tisto, česar nam je v življenju primanjkovalo. Naprimer... če je bil nekdo v mladosti deležen hudih kritik, ob katerih je čutil pritisk, ali pa zatiranja,..., potem bo morda njegov prevladujoč jezik ljubezni pohvala. To bo tisto, kar ga bo osrečilo.

Meni se zdi, da je naš jezik ljubezni tisto, s čimer so nam starši itd. v otroštvu izkazovali ljubezen. Meni so jo predvsem z dotiki (objemi, poljubčki, stiski rok...), zato to pričakujem tudi od fanta Pa tudi s pohvalami in spodbudami, zato tudi to pričakujem Obdarovanje mi ni tako pomembno, usluge tudi ne (vzgajali so me, da moram biti samostojna), posvečanje časa pa tudi ne pretirano. Razumem, da ne more biti ves čas z mano, in tudi jaz rabim nekaj časa zase. Počutim se čisto utesnjeno, če hoče kdo biti čisto ves čas z mano... Še posebej, če mi očita, da si ne vzamem dovolj časa zanj. To mi gre res na živce.

[Tysia]

Ljubezen je zelo zanimiva zadeva. Brez nje življenje ne bi obstajalo.

Zelo težko bi definirala Ljubezen z veliko začetnico. Ljubezen z malo začetnico, ki je samo en delček Ljubezni je lažje spraviti v neke okvirje. No, pa bom vseeno poizkusila z Ljubeznijo.

Trenutno bi jo najlažje opisala tako: Je brezpogojno sprejemanje tistega, kar pride (v življenju) z odprtim in čistim srcem, gledano iz vidika človeka. Kot sama "sila" pa je verjetno zelo nežna, nenasilna in nevsiljiva, a vseeno zelo močna. Sila, brez katere življenje verjetno ne bi obstajalo. Morda je iz tega vidika tudi evolucijska prilagoditev, če evolucija obstaja.
Njena podoblika je verjetno najbolj vidno izražena v odnosu mater - otrok (še posebej prva leta življenja otroka) ter morda celo v stanju "nore zaljubljenosti" pri relativno zdravih ljudeh. Drugače pa sem trenutno mnenja, da je ljubezen pri povprečnih ljudeh zelo pomešana s strahom (kar je po svoje tudi razumljivo) - od tu morda tudi večja "izraženost" v relativno zdravi obliki zaljubljenosti (ker si "zadet", strah nekoliko popusti).

Sedaj pa glede načinov izkazovanja ljubezni. Sama mislim, da sta verjetna oba modela - tako tisti, kot ga je pred mano podala xxwoman (očitno so ti starši nudili zelo kvalitetno obliko ljubezni ), kot obratni, ki pravi, da se počutiš ljubljenega takrat, ko ti nekdo izkazuje ljubezen na način, kot si jo pogrešal v otroštvu. Po mojem mnenju je to tudi v povezavi s tem, koliko imaš dejansko rad sebe.

Moji jeziki ljubezni so kar vsi našteti, pa še kakšnega bi dodala.
No, pravzaprav sta mi najpomembnejša 2 od naštetih: dotiki in posvečanje časa.
Sprejmem pa vse oblike ljubezni in mislim, da jih tudi prepoznam (zato tudi mislim, da se mi ni zgodilo, da bi kdaj kakšen jezik spregledala, čeprav je možno tudi to). Je pa tako, da se pri določenih oblikah na trenutke počutim "bolj ljubljena", čeprav vem, da temu ni tako in da je način izkazovanja ljubezni zgolj jezik tistega, ki daje.

[Mju]

linkanega besedila ne bom brala, ker se mi iskreno povedano ne da lahko pa ti odgovorim:

Kateri misliš, da je tvoj jezik ljubezni (lahko jih je tudi več)? o tem sicer še nisem podrobneje razmišljala, ampak mislim, da ga nimam. ne enega, ne več. ker mene se na tem področju ne da definirati. ne moreš rečt poglej, to je njen jezik ljubezni. poglej to je pa to in to je tisto. ne gre...

Veš za primer, ko ti je kdo izkazoval ljubezen, pa tega nisi sprevidel(a), ker ni govoril tvojega jezika ljubezni, oziroma ker tega jezika nisi poznal(a)? ne, vedno vidim, če sem komu všeč, vedno vidim, če me kdo osvaja. tudi izkazovanje ljubezni začutim že zelo hitro (to pa govorim nasplošno, tudi prijateljska ljubezen npr.)

Načini izkazovanja ljubezni:
A) z besednimi potrditvami: pohvale, spodbude
vredu, pohvale in vzpodbude, ampak ne pretirane. če pohvališ partnerja, družino, prijatelje, za vsako bedarijo, ki jo naredijo, je to zatiskanje oči. zavajanje. sama pohvalim, če je vredno in če vidim, da bom tako res bistveno vplivala na razpoloženja ali pa celo kakšno odločitev in nadaljevanje poti. drugače pa raje rečem in pokažem, da bom stala ob strani, ker je spodletelo. zame nalagano hvalisanje ni ljubezen.

B) s posvečanjem časa
čas si moreš vzet. tudi če si zaseden, če imaš človeka rad, boš našu 20s in mu natipku sms. pa prej ali slej boš našu način in tistih 60min, da se vidiš, poveš da si še živ, na hitro poklepetaš in greš nadaljevat delo. zame je to osnova, kdor si ne zna razporedit časa, ta si ga noče.

C) z obdarovanjem
tega ne maram. materialnih dobrin v ljubezni zame ni.

D) z uslugami
občasne usluge spadajo med izkazovanje ljubezni, nenehne usluge pa so že po mojih pojmih pretirano podrejanje, manipulirajne...

E) z dotiki
fant: kaj bi razlagala
prijatelji: objemi, nasploh dotikanje po rokah, božanje... sem takšna oseba, da ne maram fizičnih stikov z nepoznanimi ljudmi, zato se vedno umikam in izoliram, z ljudmi, ki pa jih imam rada in imajo oni radi mene, pa sem nenehno v stiku, psihično in fizično.

[small_star]

Moj jezik ljubezni (oz. jeziki) sta predvsem dotik in posvečanje časa. Meni ta dva ogromno pomenita. Če s fantom sediva za mizo ali na kavču, mi veliko pomeni, da se drživa za roke ali da najini roki počivata na najinih telesih. Kadar pa sva v postelji, pa ali se nekako dotikava (jaz objamem njega, ali on mene), včasih jaz počivam na njegovih prsih... Rada ga čutim (z dotikom) v svoji bližini. Meni dotik pomeni največ. Posvečanje časa pa tudi, mogoče malo manj "močno". Zaradi njegove narave službe, izkoristiva vsako prosto urico, ki jo imava. Zato mi veliko pomeni, da takrat, ko lahko, izkoristiva čas in se posvetiva drug drugemu.
Besedne potrditve tudi prijajo (komu pa ne v določeni meri?), samo ne toliko. Več dam na dejanja. Pa ne mislim spet obdarovanja. Ne rečem, za r.d. in obletnico. Ne pa zdaj vsak teden nova roža (ne vrtnica, kaj bolj konkretnega), pliško, ali kaj še dražjega. Včasih se razveselim kakšne čokoladice ali povabila na tortico recimo. Usluge... bolj redko. Saj vendar znam kaj sama naredit. Rada imam kavalirje. Samo ni pa treba mi za vsako vrata odpret, ponudit stola, vzet plašča im ga obesit na mesto mene in podobno.
Res imam rajši preproste stvari, za mene ni treba komplicirat. Rajši imam, da me preseneti s svojim klicem in mi pove, da ne more prit na msn, ker gre kosit okoli hiše (recimo), ali mi, ko leživa objeta v postelji, pove, da me ima rad. Ravno včeraj sem se zelo jezila na njega zaradi neke malenkosti, celo jokala sem. Sva prekinila pogovor in ko se je spet vpisal na msn, sva se pogovorila. Kljub vsej moji tečnobi, nesramnosti (priznam ja) in jezi, me ima še vedno rad, ker sem pač priznala napako.
Če mi je kdo izkazoval ljubezen, pa tega nisem opazila... Ja, je bilo enkrat. Govoril je v jeziku pohval in uslug. Sploh mi ni potegnilo. Pa veliko ga je zanimalo o meni (mene o njem valda nič). Skupaj sva delala... Ko smo imeli pavzo, je bil vedno z mano, vrata mi je odpiral ipd. Ko me je vprašal za telefonsko številko, mi je pa odprl oči. Itak, sem rekla ne. Ker mi ni bil zanimiv.

[Boris]

Opisi ljubezni teozofov:

Resničen pomen čiste ljubezni (Cyril Scott)

Ljubezen je odpuščanje (John Tamiazzo)

[Boris]

Šola čustvene inteligence vabi na brezplačna predavanja, predstavitve in vpis v izobraževalni program 5 korakov do boljših odnosov v Ljubljani ter v program S čustvi je treba znati v Mariboru. VSTOP na predstavitvena predavanja je PROST!

Info: http://www.cdk.si/sci, 01/433 93 03, bostjan.trtnik@cdk.si

Za našo temo je zanimivo tole: Predavanje Jeziki ljubezni – pot do sebe in drugih

a) LJUBLJANA, Knjižnica Bežigrad, Einspielerjeva 1 (glej zemljevid)
četrtek, 25.9. ob 18:00
torek, 7.10. ob 18:00

b) DOMŽALE, Knjižnica Domžale, Cesta talcev 4 (glej zemljevid)
ponedeljek, 29.9. ob 18:00

[Boris]

Kaj sem ravnokar prebral?


http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubezen:

Poosebljena ljubezen je Bog. To najbolj naravnost potrdi Janez Evangelist, ko pravi: Bog je ljubezen (1Jn 4,16). Njegova ljubezen je tako neskončna, da se je z človeškim razumom ne da doumeti. S tem ne mislimo samo na "vsakdanji kruh", ki ga prejemamo od Boga, pač pa je pri tem v ospredju Božje usmiljenje, njegova pripravljenost odpustiti vsak greh, ki ga priznamo in se ga pokesamo, ne glede na njegovo težo. Če se je človek pripravljen spremeniti in opustiti svoja grešna pota, je lahko prepričan, da mu bo Bog na novi poti stal ob strani. Pogoj zato pa je seveda, da mu je Bog predhodno odpustil grehe.

Vidim, da me nekateri kristjani nezavedno kujejo v zvezde, delajo z mene boga. Tudi sam sem namreč pripravljen odpustiti vsak greh, če se nekdo iskreno pokesa. Precej dobro se tudi zavedam, da marsikakšni razum, na katerega preveč vpliva ponos, tega ne zmore doumeti.

Če bi bil kristjan, ne bi uporabil izraza "Bog je ljubezen", morda bi kvečjemu rekel "Bog je zmožen neskončne ljubezni, ljubezen je v njem, ljubezen deluje skozenj". Pretirana poenostavljanja nekako skrunijo razum.

Po njihovo bi moral samo biti pripravljen dati življenje za prijatelje, pa bi že dokazal, da neskončno ljubim. OK, še kar sprejemljiva ideja - torej, ko ljudi tako ljubiš, da si za njih pripravljen žrtvovati lastno življenje, takrat neskončno ljubiš. Samo - kako veš, da jim ne bi živ v prihodnosti bolj koristil?

S svojo smrtjo na križu se je Jezus daroval za vse človeštvo in dal s tem vsakemu posamezniku zgled najvišje ljubezni: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

Če je bil Jezus božji sin, je verjetno vedel, kakšna bo prihodnost, oz. je dobro poznal ljudi in s svojo modrostjo predvidel, da je najbolj smotrno, da kar umre za ljudi, saj bodo namreč "le" tako verjeli, da jih je imel zares rad (da pa bi ga v množici tistih, ki so dali svoje življenje za druge, sploh opazili, pa se mora samo tretji dan po smrti sprehoditi malo naokoli) . Ampak pomisli: Kakšen problem pa je dati življenje za prijatelje, če si božji sin in veruješ, da te čaka življenje v nebesih? Pač, rečeš adijo tu in živijo tam. Oni pa delajo s tega take scene. Ah.

Smiselno bi bilo npr., da je on učil o ljubezni in hotel, da se njegov nauk obdrži, zato je moral potem narediti nekaj radikalnega, da bi se o tem potem govorilo. Toda kaj ima sama smrt (kot žrtvovanje za ljudi) opraviti z ljubeznijo? Meni se ne zdi ravno nek big deal umreti, če veš, da boš šel naslednji trenutek v nebesa. Jaz pač tega ne vem, pa se še vedno malo bojim smrti, oz. recimo raje, da sem si zadal neko poslanstvo tu na Zemlji.

Posveti se vprašanju, ne pa temu, kaj je bil Jezus, kako njegove nauke napačno razlagajo, kaj vse narobe je napravila duhovščina, jada jada.

[njegova_baby]

ljubezen....Ljubiti ali imeti rad? ...Velika razlika je med tema dvema navidez enakima besedama. Ljudje smo različni, prav tako naše mišljenje in pogled na svet, na stvari, naša dejanja, ostajajo različna. Individualna.
Nikomur ne želim vsiljevati mišljenja, niti nimam te pravice zato bom podala le svoje lastno mišljenje in zlila čustva, ki jih začutim ob tema dvema besedama. Človek lahko ima rad osebe in živali, ljubi lahko stvari, življenje. vsaj tako je v praksi. Ne pomnim, da bi mi bili kdaj ti dve besedi logični v nasprotnem primeru. Kako lahko nekoga ljubim, ko pa se polovica svetovnega prebivalstva ne zaveda pomena te besede, ko pa nihče ne razume kako močno čustvo je potrebno do nekoga gojiti, da mu lahko zaupamo, ga spoštujemo, ga ljubimo? Kako lahko izrečem besedo ljubim, da mi ta ne bo povzročala slabe vesti, ko pa gre za osebo ki jo imam rada in kako nespodobno je kaj takšnega osebi ki mi kaj pomeni potrditi z ljubiti. Poniževalno, če vprašate mene. Ljubiti, je nekaj čisto drugega kar si marsikdo ne zna in ne more predstavljati. Imeti rad, je čudovito, zmore vsakdo. a ljubiti? zares ljubiti, tako močno, da se upa z vsem spoštovanjem do osebe izreči to besedo, pa prav njej. malokdo. skoraj nihče.
naj se vrnem na začetek. napisala sem da osebe ne moramo ljubiti. seveda, ljubiti prinaša s seboj dolg - obljube. pa vendar, ko zares začutimo pomen te besede, ko v nas zavre od spoštovanja in ko dosežemo ideal, popolnost, nirvano, takrat ko do osebe začutimo toliko, da pravzaprav ne zmoremo biti z njo, kajti bojimo se vsakega njenega diha, dotika, pogleda, kaj šele poljuba. takrat, takrat lahko zares , brez slabe vesti izrečemo nekomu: "ljubim te." kajti, obljubo bomo obdržali za večno in osebe ne bomo razočarali. takrat lahko brez slabe vesti izrečemo besedo ljubiti in takrat zares ljubimo.
naj mi še toliko starejših parov pridiga in teži k temu, da partnerja ljubijo. kako ga lahko ljubijo ko z njim zivijo? kako ga lahko ljubijo, ko preprosto ne vedo kaj pomeni fizicno ziveti brez osebe ki jim pomeni največ, ko pa si lahko srečen tudi takrat ko imaš to osebo v srcu in ceprav je fizicno ni s tabo, je zavedno v tebi in ti je nihče, zares nihče nikoli ne bo vzel? je to spoštovanje? to je nekaj, čemur pravimo imeti rad. samo to, in nič več. vsaj ne v tem življenju, tukaj, zdaj.


Jezik ljubezni je zame spoštovanje,zaupanje,poklanjanje trenutkov!

[Tysia]

... pa vendar, ko zares začutimo pomen te besede, ko v nas zavre od spoštovanja in ko dosežemo ideal, popolnost, nirvano, takrat ko do osebe začutimo toliko, da pravzaprav ne zmoremo biti z njo, kajti bojimo se vsakega njenega diha, dotika, pogleda, kaj šele poljuba. takrat, takrat lahko zares , brez slabe vesti izrečemo nekomu: "ljubim te." kajti, obljubo bomo obdržali za večno in osebe ne bomo razočarali. takrat lahko brez slabe vesti izrečemo besedo ljubiti in takrat zares ljubimo.

Ljubezen ni enako strast. Ljubezen lahko strast vsebuje.

Osebo ljubiš, če dopustiš, da je npr. srečna z drugo osebo, ob tem pa ti ne trpiš. Bi kaj takega šlo?

[Boris]

@njegova_baby
Zelo lepo napisano.
Bi pa ločil zaupanje od jezikov ljubezni.
Zaupanje je prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje. Ti lahko glede na to, kako dobro nekoga poznaš in kakšne izkušnje imaš z njim, glede na svoje kriterije, oceniš, kolikšnega zaupanja je vreden. Lahko nekoga zelo zelo ljubiš, pa veš, da mu zaradi njegove nevednosti ali zaradi njegovih pomanjkljivosti ali zaradi svojega občutka nemoči določenih stvari ni za zaupati. Otroka lahko npr. neskončno ljubiš, pa mu ne zaupaš kaj dosti.

Ljubezen lahko partnerjema pomaga povečati stopnjo zaupanja skozi osebnostno in duhovno rast.

[Boris]

Osebo ljubiš, če dopustiš, da je npr. srečna z drugo osebo, ob tem pa ti ne trpiš. Bi kaj takega šlo?

Velja prvo, ne velja pa drugo.
Lahko neko osebo ljubiš, poleg tega pa si na njo še navezan, in ker nisi dovolj osebnostno dozorel (kar ni redko), trpiš, ko je z nekom drugim. Lep primer tega sem bil jaz. Čez čas, ko dozoriš, še vedno ljubiš, če si zares ljubil, trpiš pa ne več.

[njegova_baby]

Osebo ljubiš, če dopustiš, da je npr. srečna z drugo osebo, ob tem pa ti ne trpiš. Bi kaj takega šlo?

to se ravn dogaja...pa to tudi dopuščam...ampak ob tem jaz neskončno trpim...tko da ne vrjamem da lahko nekoga ljubiš in hkrati ne trpiš kr je z drugim....čeprav.....dobr je izbrau drugo...amapk vem da mu ni vseen zame če me še vedn pokliče al pa mi piše...zto je še huje