Podelitev diplome...malo drugače

[novantasei]

Moj fant ima te dni podelitev diplome.
Bilo bi vse lepo in prav, če jaz nebi bila skregana z njegovima staršema (ne gre se za neko nepomembno zadevo- njegov fotr je totalen avtokrat... mene tudi ni maral in predkratkim sva se sporekla- pač moje mnenje ni blo enako njegovemu in se mu je utrgalo...ozmirjal mi je celo mojo družino, da smo sami nesposobneži in lenuhi- btw mojih družinskih članov niti ne pozna, samo koga je kdaj videl...ne pa tudi komuniciral z njimi.. ) in meni se je takrat strgalo...še nikoli nisem bila tako prizadeta...jokala sm dva dni skupi...šlo je za res grozne obtožbe in se sploh nočem spominjat tega, tako da pustim to ob strani.
Od takrat me ni bilo več k njim domov...
Zdaj pa ko ima fant to podelitev, bi tako rada šla na podelitev, ker sem ful ponosna na njega, podelitev diplome se mi zdi tudi drugače pomembna stvar... Ampak tam bosta tudi njegova starša... In proznam, očeta nočem videt. Ne vem, naj grem useeno tja???

[*skokica*]

Jaz osebno podelitve ne bi hotela zamuditi. Šla bi tja, starše lepo pozdravila, kaj več se pa z njimi pač ne bi družila. A z mamo se pa razumeš?

[novantasei]

Ja o tej možnosti sm razmišljala...sam ne morem bit "hinavka" in ga lepo pozdravit...sej razumeš kaj mislim

Mama je načeloma uredu in ko njega ni zraven, je čisto drugačna oseba... Tako da kaj dosti od nje ta dan ne morem pričakovati, ker bo pod njegovim vplivom... Nanjo niti ne računam.. .. .

[a_pikica_a]

Pojdi na podelitev, pozdravi in potem se delaj, kot, da jih ni.

[*skokica*]

Ah poglej ... Fantovi starši so pač fantovi starši. Najbrž jih boš še velikokrat srečala (če razmišljaš o skupni prihodnosti s fantom) in pač ni druge, kot da si vljudna. Po moje se splača potrpet za tistih nekaj uric. Vesela bodi, da ne živite pod isto streho.

[Gost]

Seveda pojdi na podelitev, saj ne greš zaradi njih, ampak zaradi fanta.

Sicer pa je v takih situacijah vedno treba gledati dolgoročno - s fantom imaš verjetno namen vztrajati v zdravi zvezi, del njega, čeprav ne velik, so njegovi starši, ki jih spoštuješ. In četudi jih ne moreš spoštovati zaradi njihovih slabih lastnosti, se potrudiš v tej smeri, da ne izzivaš konfliktov, ker gledaš naprej, na vsa družinska srečanja, pa četudi tista 2x na leto, na fanta (njegovi starši so le njegovi starši in kreganje z njimi ima zagotovo nek vpliv tudi na vajino zvezo) ipd. Če je njegov foter konflikten, se mu izogibaš in ne verjamem, da kar tako z nič plane nate in govori čez tvojo familijo. Beseda da besedo in v prepiru sta vedno vsaj dva, zato se mi ne zdi vredu, da si njegove starše opisala kot hudiče, vsaj očeta, sebe pa kot nedolžno deklico, ki je zgolj prišla na obisk in doživela hladen tuš.

Sama si takih odnosov ne predstavljam in upam si trditi, da če bi opazila, da njegove starše karkoli moti na meni in moji družini, se v zadeve ne bi spuščala dlje od 'zdravo-adijo' odnosa, nikakor pa se ne bi zapletala v pregovarjanje, zagovarjanje, ker sem jaz tista, ki ve, da je moja družina ok, jaz pa tudi in ne rabim o tem nikomur, sploh pa ne osebi, ki nas ne pozna, polagati računov. Ker če jih, se zgodi ravno to, kar opisuješ ti ...

In še vloga fanta - a on ne reče nič preko očeta? Sama vem, če bi moj foter zganjal tak cirkus glede mojega fanta, ne bi ostala tiho, ker je v prvi vrsti to moj foter in bi me bilo skrajno sram, da se obnaša tako nekulturno.

[novantasei]

Ja, najbolj me je strah tega, da bom morda nekoč res "morala" živet pod isto streho z njimi... Oba s fantom tega namreč ne nameravava, ampak nikoli ne veš, kaj ti life prinese...

Tudi tega se zavedam, da jih bom še dosti krat srečala, biti brez stika z njimi je nemogoče... Vem pa, da če bova s fantom vztrajala, ne bom imela z njimi tistega pravega stika.. To sem mu že povedala, samo ne vem, če moj fant vse to sploh razume... Mislim, ne vem če se sploh zaveda, kaj vse to lahko prinese s sabo... Zajebano je
Mislim da je tole večja ovira, kot sem se sploh lahko predstavljala..zato sem skeptična v odnosu. Vem, da se bosta fant in oče vedno razumela (kar niti nočem preprečit), ampak nikoli ne bom razumela, kako lahko ZELO! spoštuješ nekoga, ki ti pravi da si nesposoben in lenuh, pa četudi je to tvoj oče...

[*purple*]

jst bi šla na podelitev, neglede na use.
navsezadnje je to enkraten žiuljenski dogodek tvojega fanta in ga zarad njegovga neumnega fotra nebi zamudila.Pač se nardiš "francoza" in greš s fantom tja, pa naj fotr pravi kar hoče.
Ne se ozirat na starše, ker delat probleme v zvezi in bognedej končat zvezo zaradi kretenskih tašč in tastov je brezveze.vidva sta v zvezi, tako da se tud obnašaj, kot da sta samo vidva, pa qrc gleda njegouga fotra.

[novantasei]

Beseda da besedo in v prepiru sta vedno vsaj dva, zato se mi ne zdi vredu, da si njegove starše opisala kot hudiče, vsaj očeta, sebe pa kot nedolžno deklico, ki je zgolj prišla na obisk in doživela hladen tuš.

In še vloga fanta - a on ne reče nič preko očeta? Sama vem, če bi moj foter zganjal tak cirkus glede mojega fanta, ne bi ostala tiho, ker je v prvi vrsti to moj foter in bi me bilo skrajno sram, da se obnaša tako nekulturno.

Jah...problem je v tem, ker ni vajen, da kdo misli drugače, oz ne sme mislit drugače. Nisem nedolžna deklica...ne dojet tega tako... Niti nism hotla, da bi to tako izpadlo tuki gor Pač...povedala sva si, kar se je skoraj dve leti nabiralo... In jaz nisem nobenega užalila Očitno se znam vsaj kontrolirat kdaj...

In ja, to je tudi velik problem- fant je bil med prepirom ves čas tiho...edino kar je naredil je to, da se je takrat ko sem jat padla v jok, presedel k meni....Sej ful lepo od njega, samo jst rabim tudi drugačno podporo. On jo pri meni vedno, vedno!!! dobi...Jaz pa sem dobila nož v hrbet... O tem sva se potem pogovorila, tudi zaradi tega je bila zveza na preizkušnji. Rekel je, da ne ve, zakaj se ni potegnil zame... Kul, res..najlažje je rečt, ne vem zakaj... Pa sej sm mu rekla, da pač bi se potegnu za tistga katerga bi presodu, da ma bolj prav... In to naj bi bla kao jst je rekel... Ja sure!
Kar si napisala glede vloge fanta, se popolno, popolnoma strinjam...

[PeggySue*]

Na vsak način,bi na podelitev šla,tega nebi hotla zamudit.Starše bi prijazno pozdravila,kako besedo bi jima vseeno namenila,saj gre za njegove starše,vendar pa bi jih imela na distanci.
Sicer bi se pa posvečala svojemu fantu in kazala veder obraz,že zavoljo fanta,za katerega je to pomemben dogodek v življenju.Njegovemu očetu,zagotovo nebi dala vedeti,kako me je užalil.

[Gost]

Pa saj je popolnoma jasno, zakaj je fant ostal tiho. Bil je socializiran v duhu avtoritativne vzgoje, očeta spoštuje, ker je tako naučen in upam si trditi, da bo tako vedno, ne glede na to, kaj bo foter rekel/naredil.

In delno je na tebi, da ga takega sprejmeš. Nekatere ženske so tega sposobne, spet druge ne. Jaz osebno ne bi bila, ker ne prenesem ljudi, četudi si delno niso sami krivi za tako neumno vzgojo, ki nimajo svojega mnenja, če pa ga slučajno imajo, za njim ne stojijo, ga ob stiku z avtoriteto skrivajo in zatajijo pravico in moralni prav.

Pomislek o fantu in zvezi je po moje ob tem čisto na mestu, ker ne gre samo za dejstvo, da si zdaj skregana z njegovim fotrom, zdaj vidiš tudi to, da pri fantu ne moreš računati na 99 % podporo, če je pač situacija taka, da jo potrebuješ. In takih situacij v življenju ne bo malo ...

[novantasei]

Ja, res ni lahko, ker tuki se gre za moj life. Četudi sem še ful mlada (20let), se nebi rada "opekla" za cel life in mi bo kasneje žal...
Sedanji fant ni moj prvi, je pa prvi, s katerim se ful razumem, imava enake želje in ambicije, skupi sva načeloma srečna... Samo če bi njegove lahko distancirala bi blo tud kul...ampak tega se ne grem, ker ni moralno, niti se nočem s takimi stvarmi ukvarjat...

In ja, tuki se pojavi vprašanje- ostati z njim kljub temu, da se razumeva al ne? Nebi rada zaradi staršev kadarkoli razdirala moje zveze (priznam, že zaradi ponosa in želje biti svoboden človek in se sam odločati kako pa kaj)...

Če ktera kej šloga, bi blo dobrodošlo...heh

[*purple*]

to je šit če je on pod takim vplivom svojih tastarih
vseeno pa je treba s takimi delat v rokavicah in počas, ker bolj drezaš v smislu distanciranja od tastarih, bolj se emu sproža obrambni mehanizem pred svojo družino in jo bo afkors branil.
men se tud zdi ful grdo to, da se nekatere tašče in tasti spravljajo na punce in fante in oni ne ukrenejo nič.Jst če bi se kdo od mojih začeu dret na mojg fanta al pa ej podobnga bi zihr potegnila z njim in tud svoj glas pouzdignla, er se mi to ne zdi ne prav ne moralno ne kulturno ne nič.razen v primeru če bi jim moj sikal in biu nesramen, tle pride pa tud na vrsto moja obramba pred mojo familijo, oziroma za familijo.
moj sicer tud ne trza ko tašča mene jeb* u glavo, med drugim ker se znam sama fajn politično brant, ampak ji pa vrača tako, da jo na polni črti ignorira in se sploh ne pogovarja z njo, odkar je z mano, le kšne nujne zadeve.
in tak način se mi zdi pra, ker bolj boš podpral obnašanje in bolj boš tiho, več si bodo privoščili.
s človekom, ki se pa nebi postavil zame in ki bi vseskupaj pustil, da me napadajo in se grdo obnašajo, pa nebi bla nikoli.

[a_pikica_a]

Ja, res ni lahko, ker tuki se gre za moj life. Četudi sem še ful mlada (20let), se nebi rada "opekla" za cel life in mi bo kasneje žal...
Sedanji fant ni moj prvi, je pa prvi, s katerim se ful razumem, imava enake želje in ambicije, skupi sva načeloma srečna... Samo če bi njegove lahko distancirala bi blo tud kul...ampak tega se ne grem, ker ni moralno, niti se nočem s takimi stvarmi ukvarjat...

In ja, tuki se pojavi vprašanje- ostati z njim kljub temu, da se razumeva al ne? Nebi rada zaradi staršev kadarkoli razdirala moje zveze (priznam, že zaradi ponosa in želje biti svoboden človek in se sam odločati kako pa kaj)...

Če ktera kej šloga, bi blo dobrodošlo...heh

Vsekakor ostani z njim. Ko bo čas za iti na svoje, pojdita toliko daleč od njegovih staršev, da se bosta mogla v avto vsest za priti k vam, če se le da.

[PeggySue*]

Pa saj je popolnoma jasno, zakaj je fant ostal tiho. Bil je socializiran v duhu avtoritativne vzgoje, očeta spoštuje, ker je tako naučen in upam si trditi, da bo tako vedno, ne glede na to, kaj bo foter rekel/naredil.

In delno je na tebi, da ga takega sprejmeš. Nekatere ženske so tega sposobne, spet druge ne. Jaz osebno ne bi bila, ker ne prenesem ljudi, četudi si delno niso sami krivi za tako neumno vzgojo, ki nimajo svojega mnenja, če pa ga slučajno imajo, za njim ne stojijo, ga ob stiku z avtoriteto skrivajo in zatajijo pravico in moralni prav.

Pomislek o fantu in zvezi je po moje ob tem čisto na mestu, ker ne gre samo za dejstvo, da si zdaj skregana z njegovim fotrom, zdaj vidiš tudi to, da pri fantu ne moreš računati na 99 % podporo, če je pač situacija taka, da jo potrebuješ. In takih situacij v življenju ne bo malo ...

Se povsem strinjam s teboj,ko praviš,da bi fant moral stati za tem kar misli,ne strinjam se le v tem,da to pričakuješ od nekoga,ki je še odvisen od staršev.Oče očitno ne sprejema nikogaršnje mnenje in takšni ljudje običajno postanejo nesramni,arogantni,celo agresivni,ko se najde nekdo,ki je pripravljen ugovarjati,ali misliti s svojo glavo-kar je tudi že dokazal.
Taki ljudje,zagovarjajo svoje trditve,pa četudi vedo,da ne delajo prav,samo,da dokažejo svojo moč in uveljavljajo avtoriteto.
Hočem reči,da sin najbrž ve,da bi vsakršno ugovarjanje pomenilo vnaprej izgubljeno bitko in,da je včasih bolje pogoltniti in potrpeti še teh nekaj let,dokler se ne osamosvoji.