Aloha napisal/-a:Spet ...
Zmotu me je ton in način pisanja ...
Moja trenutna samostojnost, k sm jo u postu omenjala, nima veze s tem, kje živim (kr to, kar znam in zmorem doma, znam in zmorem tut nekje drugje), finančno samostojna pa (še) nism, kar sm tut napisala.
In dokler je stanje, tako kot je, se resnično nimam namena tlačt u eno podnajemniško lukno, vs dnar pustit za najemnino, samo zato, da bi dokazala (komu?) da zmorem VSE sama, medtem ko (če) mam možnost stanovanje dobit.
pa sej ni pisala da si ti zdej tle grešni kozel.Men se zdi da je napisala čist realno stvar.kaj bo res in kaj ne, bomo pa usi skupaj takrat ugotovl.
drgač se pa strinjam, tud jst sm mnenja, da najemnine in pufi do vratu niso nikakršna rešitev in nikakršen pokazatelj, da si samostojen.samostojnost jst ne merim v tej smeri glede samostojnega žiulenja, ampak čist drugače.praktično v najemniško stanovanje se lahko butne usak, pa kaj bo imela samostojnost tukej veze, če boš stare še naprej fehtal skos za denar, ker ti ne bo zneslo, če boš jedu ceu mesec sama jajca na uč, ker za druzga ne boš mel in če boš nosu mami prat umazane cunje, ker pač nimaš pralnega stroja al ne znaš al nevem something.
nikakor nisem mnenja, da je to samostojnost, kot tudi nisem mnenja da si sammostojen če živiš u najemniškem stanovanju.pri samostojnosti, tisti tapravi, rabš ceu paket, da lahko rečeš da si samostojen.Ne pa teh 80% študentov, ki živijo v najemniških stanovanjih pa usak vikend nosjo cunje domov prat pa še starši jim najemnino plačujejo.Hejhou, ko boš meu sam za čisto vse in boš sam use naredu/plačou (sobotna in nedeljska domača kosila so seveda izuzeta in pomoč staršev-verjetno vemo kaj točno pomeni), dokler pa temu ni tako pa nihče ni zame samostojen.
je pa res, kot sm že rekla, da je pokazatelj "treninga" h samostojnosti, že to, da si sam znaš pridelat denar s svojimi rokami in da že sam skrbiš za svoj luksuz in ne težiš starcem pri nevemkolkih letih naj ti kupijo tisto tko hudo Pradino srajco, za katere ceno, so verjetno garali cel mesec.pa tudi če niso, princip je princip.
Men je najbolj ušeč način od staršev kolega, kateri so res precej precej bogati in so tamauga, neglede na to da je edinček, kaj hitro spravili na realna tla.praktično si lahko oni brišejo rit z denarjem, ampak ne, tamau more useeno delat in sam sebi služit denar za svoj luksuz in za svoje stvari.In hodi na faks, sicer izredno, in dela vsak dan po osem ur ali več v družinskem podjetju, ampak na tak način, da dela in dela brez oporekanja.In res se je navadu kako delat z denarjem, kako s plačo pridt skoz mesec, kupovat zase stvari in use.Starši ga financirajo kar je osnovnih stroškov (hrana, voda, itn) use ostalo si krije sam.In me veseli, da ga niso razvadl da mu je use samoumnevno in da kljub dobri finančni stabilnosti, tudi on dobiva žulje na rokah za svoj denar.imam pa tud kolega, katerega starši so tud bogati in kateremu znesejo usegaboga u rit.In zarad tega model meče denar kr tja v tri dni, ne ceni in ne spoštuje nobene stvari pa tudi ljudi bolj slabo.In take razvajene riti mi gfredo na žiuce, sploh ko mi začne brbljat o nekih moralnih vrednotah o katerih jasno, pojma nima.
Po mojem mnenju je treba pač slej ko prej stopiti na svoje noge in poskrbeti sam za svojo rit.In najlažje je začet čimprej, kot pa kasneje ko je verjamem in opažam, da precej težko.
ker js lahko rečem tudi marsikej o sebi, samo dokler tega ne bom nrdila tudi prepičevala in branla se ne bom pred drugimi. pomembna so dejanja
)
.
oprosti draga, ampak ničemur nimam za bit fouš.Nisem fouš nekomu, ki ceu dan rit pegla doma, nism fouš nekomu ki sam zase ne nardi nč, nisem fouš nekomu, ki ne ve kaj bi sam s sabo ko nekoč pride do trenutka ko more živet izključno sam s sabo, še manj sem fouš nekomu ki stalno jambra, za boljši jutri ne naredi pa čisto nič.Tud nisem fouš bogatašom, ker neglede da nismo doma lih nevemkolk pri denarju, hvalabogu znam cenit tisto kar imam.Nisem zavidna oseba, daleč od tega in glede na to, da spremljaš teme v katerih se pogovarjamo o pdoobnih stvareh, bi skorajda mogla to že vedet.
