Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
To moraš prebroditi sama. In uspelo ti bo, ko boš spremenila način razmišljanja. Meni je pomagalo in vem, da se ne bom pustila več tako ponižati in prizadeti, kot sem se lani, ko sva se razšla z bivšim. Lahko rečem, da sem v tem času zelo osebnostno zrasla in mnoge stvari dojemam drugače. Vsaka stvar se zgodi z razlogom in je za kaj dobra!
Ne smeš šteti dni, odkar sta se zadnjič slišala. Enostavno se moraš prepustiti toku in zagotoviti možganom, da je on iz tvojega življenja in da se ne bosta NIKOLI več slišala. Sploh ne misli na druge možnosti. Brezveze mu pošiljaš sporočilo, v vsakem primeru te bo odgovor/ignoranca potrla. S svojimi problemi se zaupaj prijateljem, mami, babici, komurkoli - oni so v tvojem življenju dlje kot je on kadarkoli bil in ni vrag, da ti tudi oni lahko nudijo podporo, tristokrat močnejšo in resnično, kot bi ti jo on lahko v tem trenutku. Meni so v najhujših trenutkih oni pomagali... Je bla ena noč, k sm zvedla še neki (za mene takrat) groznega o bivšem in sem vedela, da ne bom mogla sama zaspat. Da bom jokala celo noč. Pa sem vzela kovtr, povštr in medvedka ter odšla spat k mami v posteljo. Čeprav nisem mogla zaspati, sem vedela, da je ona vedno tu zame. To je blo 3 mesce nazaj.
Meni je tudi oče zbolel (za rakom - tudi umrl), tako da vem kaj prenašaš.
Tako kot je rekla ženska - spremeniti moraš način razmišljanja. Vbijaj si v glavo nekaj nonstop in sčasoma boš videla rezultate (ne takoj). Tako kot, ko sta bila skupaj, si si vbijala v glavo da ga maš rada, da ma on tebe, da bosta za vedno skupi... Tako si sedaj vbijaj v glavo, da moraš naprej, sama.
Sej bo
Meni je tudi oče zbolel (za rakom - tudi umrl), tako da vem kaj prenašaš.
Tako kot je rekla ženska - spremeniti moraš način razmišljanja. Vbijaj si v glavo nekaj nonstop in sčasoma boš videla rezultate (ne takoj). Tako kot, ko sta bila skupaj, si si vbijala v glavo da ga maš rada, da ma on tebe, da bosta za vedno skupi... Tako si sedaj vbijaj v glavo, da moraš naprej, sama.
Sej bo
bejbika napisal/-a:Mi2 z unim štruklom sva bila skupaj skoraj šest let in ne mine dan, ko NE pomislim nanj. Nikoli, odkar sva narazen, nisem niti 1x razmišljala o njemu, ga poklicala, objokovala. Pa on vedno sprašuje o meni moje kolege, jaz nisem nikoli. Ker me več ne zanima. Preteklost je preteklost.
Občudujem nekatere tukaj, ko vidim, da ste tako močne. Sicer ne vem, ali je to samo blebetanje, ali je to resnica.
Jaz nisem šla s fantom narazen, pa tudi konca najine zveze ne vidim, sem naključno gledala odgovore. A ne morem mimo tega. Niti si ne predstavljam, da bi zdaj, ko sem s fantom skupaj 7 let, od tega 3 leta živiva skupaj, v enem trenutku pozabila na vse. Postal je del mojega življenja, hočeš ali nočeš, z njim grem spat, z njim se zbujam, z njim si urejam stanovanje, z njim načrtujem otroka ...
Če jutri končava, si ne predstavljam, da ne bi niti enkrat pomislila nanj. To se mi zdi tako nerealno, pa tudi, če ti nardi celo štalo in te pusti. Bi bila vsaj jezna nanj, besna, ne pa tako čustveno hladna, te reakcije si sploh ne predstavljam.
Razumem Razlagalko, da ji je ful hudo, sploh zaradi družinskih težav, saj ji je fant pomenil oporo in bi se v taki situaciji obrnila ravno nanj. Jaz sicer imam par dobrih prijateljic, ampak vedno se s problemom obrnem nanj, saj je on prva oseba v mojem življenju, kar se mi zdi tudi prav. Ne vem, najbrž so razlike tudi v odnosih. Nimajo vsi enako pristnih in odkritih odnosov. Pri prebolevanju je res fajn, da imaš ob sebi družino in prijatelje, a pobrati se moraš sama. Tega ne more nihče narediti zate. Kako, ne vem. Nekateri se tudi s pomočjo psihologa.
^^ jaz imam eno lastnost, ki jo moje kolegice zelo dobro poznajo ...
zelo hitro se ohladim in ko imam z nekom zaključene stvari, lahko zaprem vrata in pozabim nanj v trenutku ... in ne bom nikoli več pomislila nanj.
sem pa groza takrat, ko stvari visijo v zraku ... ko ne vem ali bom padla ali bom odletela naprej ...
in ja, zato jaz hitro pozabljam in ne objokujem stvari.
Najina veza se je končala na zelo čuden način, niti ne vem zakaj, niti me ne zanima. Vem samo to, da je včasih bolje, da se stvar zaključi tako, da se da na mizo vse karte in ko spravita vse iz sebe, zapreta vajino poglavje in gresta naprej.
Meni osebno se zdi problem pri teh dekletih ta, da (kar je že julia_ omenila) nočejo iti naprej. Ostaja jim neko (lažno) upanje, da se bo vrnil. Mogoče je včasih bolje, da se vrne in potem boste ve tiste, ki boste rekle WTF mi je bilo, da sem z njim spet začela?! ...
Razčistit stvari pri sebi, ker jih verjetno nekatere nimajo.
Treba se je sprijaznit z resnico, da vaju več ni in vaju nikoli več ne bo. Ko to dojamete, boste veselo skakljale naokoli.
Noben pa ne pravi, da morate skočiti iz veze v vezo, ker biti z nekom samo zato, da nisi sam, je tko mau patetično. Ja, lahko se čudežno zaljubiš v nekoga po treh dneh, odkar sta z bivšim nehala.
Jaz sem bila z drugim tipom (samo telesno
) po dveh mesecih razhoda (lahko bi bila že prej, pa nisem čutila te potrebe). In ja, ko si z nekom, ki ti konec koncev nič ne pomeni in ko vidiš, da v glavi nimaš nekih zavor, potem lahko resnično rečeš, da si šel naprej.
Ne vem, jaz ne poznam zdravila za zlomljeno srce, vem pa to, da je to samo v tebi, če hočeš iti dalje ali pa ostati na tisti točki. Sej ti ga ni treba pozabiti, samo solze niso rešitev. Posebno ne po 4 mesecih.
zelo hitro se ohladim in ko imam z nekom zaključene stvari, lahko zaprem vrata in pozabim nanj v trenutku ... in ne bom nikoli več pomislila nanj.
sem pa groza takrat, ko stvari visijo v zraku ... ko ne vem ali bom padla ali bom odletela naprej ...
in ja, zato jaz hitro pozabljam in ne objokujem stvari.
Najina veza se je končala na zelo čuden način, niti ne vem zakaj, niti me ne zanima. Vem samo to, da je včasih bolje, da se stvar zaključi tako, da se da na mizo vse karte in ko spravita vse iz sebe, zapreta vajino poglavje in gresta naprej.
Meni osebno se zdi problem pri teh dekletih ta, da (kar je že julia_ omenila) nočejo iti naprej. Ostaja jim neko (lažno) upanje, da se bo vrnil. Mogoče je včasih bolje, da se vrne in potem boste ve tiste, ki boste rekle WTF mi je bilo, da sem z njim spet začela?! ...
Razčistit stvari pri sebi, ker jih verjetno nekatere nimajo.
Treba se je sprijaznit z resnico, da vaju več ni in vaju nikoli več ne bo. Ko to dojamete, boste veselo skakljale naokoli.
Noben pa ne pravi, da morate skočiti iz veze v vezo, ker biti z nekom samo zato, da nisi sam, je tko mau patetično. Ja, lahko se čudežno zaljubiš v nekoga po treh dneh, odkar sta z bivšim nehala.
Jaz sem bila z drugim tipom (samo telesno
) po dveh mesecih razhoda (lahko bi bila že prej, pa nisem čutila te potrebe). In ja, ko si z nekom, ki ti konec koncev nič ne pomeni in ko vidiš, da v glavi nimaš nekih zavor, potem lahko resnično rečeš, da si šel naprej.
Ne vem, jaz ne poznam zdravila za zlomljeno srce, vem pa to, da je to samo v tebi, če hočeš iti dalje ali pa ostati na tisti točki. Sej ti ga ni treba pozabiti, samo solze niso rešitev. Posebno ne po 4 mesecih.
Mislm, da je velik odvisn tud od načina, kako in zakaj gresta dva narazn. Če se pač zveza ohladi, pa pride do prepirov, pa da se to neki časa vleče, nekak preboliš partnerja še ko si v zvezi z njim in tud prčakuješ konc. Pol to velik laži preneseš pomojem. Če je pa recmo en od partnerjev mnenja, da zveza ful štima, je ves zalublen in ga pol tip/ženska pusti npr. zarad druzga, je pa to vrjetn mal večji šok.
Je pa res, da nekatere nikakor ne morejo, oz.nočjo, it naprej in si same filajo u glavo misli, kako ga pogrešajo, kako ne morjo brez njega, kako bi ga dobile nazaj, kako ni noben tko fajn kot on...Vse je u glav! Če boste začele drgač razmišlat, boste začele tud drgač čutit!
Je pa res, da nekatere nikakor ne morejo, oz.nočjo, it naprej in si same filajo u glavo misli, kako ga pogrešajo, kako ne morjo brez njega, kako bi ga dobile nazaj, kako ni noben tko fajn kot on...Vse je u glav! Če boste začele drgač razmišlat, boste začele tud drgač čutit!
Yazmeen napisal/-a:Mislm, da je velik odvisn tud od načina, kako in zakaj gresta dva narazn. Če se pač zveza ohladi, pa pride do prepirov, pa da se to neki časa vleče, nekak preboliš partnerja še ko si v zvezi z njim in tud prčakuješ konc. Pol to velik laži preneseš pomojem. Če je pa recmo en od partnerjev mnenja, da zveza ful štima, je ves zalublen in ga pol tip/ženska pusti npr. zarad druzga, je pa to vrjetn mal večji šok.
točno to.Če ti nimaš razčiščenega konca zveze, je ostalo odprtih še mnogo vprašanj.In enostavno tudi če nočeš, se ti bodo postavljala in se boš spraševal zakaj/kako in probal razčistit situacijo.
nevem, men se zdi to precej bolj zakomplicirano, kot kakšen dogovorjen koec zveze.
se pa strinjam glede objokovanja tipov ki so varali, bili nasilni in podobno...to je brezveze in neumno.Ne moreš jokat za nekom ki ti je malo manj kot odprl čelo in za nekom ki je dal v času vajine zveze cel avtobus babnc skozi.
Imate prav ja, res morš it naprej, ampak kako? Midva z mojim sva nehalal pred enim tednom, skupej sva bila leto in pol in res sva se imela rada. Ko me je pustu (čeprov bi rajš vidu, da bi napisala, da sva šla sporazumno narazen) nism vedla kaj naj rečem. Rekel mi je, da se mu bolš zdi, da greva narazn, da me ima res rad, vendar neve če še tko kot bi me moral imeti, da sam neve več kaj bi rad. Pravi, da ve da je bil zadne cajte ful tečn, pa neve kaj mu je, nemore več gledat kako me vedno spravi v slabo voljo, jest ga pa vedno dobre volje prčakam. Zdi se mu, da si zaslužm bolšiga in želi si da ostaneva prijatelja. In skos je ponavljal da naj bi bla res predobra zanga , ja itak... ne govor mi da se ti zdim predobra, za dobro punco se splača potrudt in jo obdržat, mar ne?
Tut skregala se nisva, sedela sva še 3 ure v avtu in govorla o nama... pogrešam ga, ampak vseen se trudm bit trdna in mi uspeva en dan bolj, drug dan manj... nevem kaj nej nardim, še vedno mislm da bi lahko bla skupej, ampak... v četrtek je klical če greva v kino (vendar nevem zakaj, najvrjetneje zato, ker sem ko sva šla narazn rekla, da bi rada vidla če se še kdaj vidva, pa da sm načrtvala (v torek bi imela obletnico, nasledn tedn ima roj. dan) kaj bova delala...in nekak je pršo do tega da greva lahko vseeno v kino, ni pa 100% da samo zaradi tega), ko je klical sem rekla, da nimam časa čez vikend, tko da najbrž drug tedn. Sej bi šla, pa mislm, da bi stran vrgla vse kar sm naredla v tem tednu. Nevem več kaj si želim, pogrešam trenutke z njim, po drugi strani pa vem, da si zaslužm najbolšga fanta.
Upam, da nism bla predolga
Kaj mi pa vi svetujete, nej grem v kino z njim, kako naj se obnašam? Naj mu dam vedt da ga imam še vedno rada, ali naj mu raje pokažem, da znam živeti tudi brez njega?
hvala za vse
, ja itak... ne govor mi da se ti zdim predobra, za dobro punco se splača potrudt in jo obdržat, mar ne?
Tut skregala se nisva, sedela sva še 3 ure v avtu in govorla o nama... pogrešam ga, ampak vseen se trudm bit trdna in mi uspeva en dan bolj, drug dan manj... nevem kaj nej nardim, še vedno mislm da bi lahko bla skupej, ampak... v četrtek je klical če greva v kino (vendar nevem zakaj, najvrjetneje zato, ker sem ko sva šla narazn rekla, da bi rada vidla če se še kdaj vidva, pa da sm načrtvala (v torek bi imela obletnico, nasledn tedn ima roj. dan) kaj bova delala...in nekak je pršo do tega da greva lahko vseeno v kino, ni pa 100% da samo zaradi tega), ko je klical sem rekla, da nimam časa čez vikend, tko da najbrž drug tedn. Sej bi šla, pa mislm, da bi stran vrgla vse kar sm naredla v tem tednu. Nevem več kaj si želim, pogrešam trenutke z njim, po drugi strani pa vem, da si zaslužm najbolšga fanta.
Upam, da nism bla predolga
Kaj mi pa vi svetujete, nej grem v kino z njim, kako naj se obnašam? Naj mu dam vedt da ga imam še vedno rada, ali naj mu raje pokažem, da znam živeti tudi brez njega?
hvala za vse
-
Tamala_mrha
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 3322
- Pridružen: 21. Okt. 2006 20:23
Mah jaz mam pa že od skos smolo s tipi... prvi tip je bil čez teden daleč vstran na usposabljanju in se sploh nisva kaj dosti videla (pa tudi ni mel interesa, da bi se med vikendi potrudil 
), pa sva šla po enem mesecu narazen po moji pobudi (sploh se ni odzval, na štiri oči pa mu nisem mogla povedat da ne bo šlo tako naprej, ker ga nič ni bilo domov). Zatem sem se nekje en mesec ubadala sama s sabo in hodila ven, nakar spoznam nekoga, s katerim se popolnoma ujamem, imava se super, po spletu okoliščin prespim pri njem (in nič več od tega), naslednje jutro se dalje dogovarjava kako se vidiva itd. itd., rečem mu da naj za mojo št. reče kolegu, da javi moji kolegici (tisti njegov kolega in moja kolegica sta nekaj bluzila skupaj in se poznata), ker si je ni imel kam napisat in od takrat tema. Očitno samo jaz vedno naletim na neresne in mi je tega že dovolj. 
), pa sva šla po enem mesecu narazen po moji pobudi (sploh se ni odzval, na štiri oči pa mu nisem mogla povedat da ne bo šlo tako naprej, ker ga nič ni bilo domov). Zatem sem se nekje en mesec ubadala sama s sabo in hodila ven, nakar spoznam nekoga, s katerim se popolnoma ujamem, imava se super, po spletu okoliščin prespim pri njem (in nič več od tega), naslednje jutro se dalje dogovarjava kako se vidiva itd. itd., rečem mu da naj za mojo št. reče kolegu, da javi moji kolegici (tisti njegov kolega in moja kolegica sta nekaj bluzila skupaj in se poznata), ker si je ni imel kam napisat in od takrat tema. Očitno samo jaz vedno naletim na neresne in mi je tega že dovolj. 
...
po 18 mesecih prebolevanja mi končno uspe pozabit bivšega in se ponovno zaljubim ... ampak spet sem dala srce napačnemu 
noče ni resnega. očitno nisem taprava zanj. naj še povem da ko sem šla z bivšim narazen mi je ful pisal in tud vse je kazalo da bi rad bil z mano, vendar takrat nisem mogla bit z nobenim ker sem bila psihično in tud fizično čist na tleh. saj razumem da se je mogoče naveličal čakati in da sem si po eni strani sama kriva. še vedno si piševa občasno se tudi dobiva ampak v moje srce je prišel prepozno. izgubila sem možnost da bi bila končno srečna
noče ni resnega. očitno nisem taprava zanj. naj še povem da ko sem šla z bivšim narazen mi je ful pisal in tud vse je kazalo da bi rad bil z mano, vendar takrat nisem mogla bit z nobenim ker sem bila psihično in tud fizično čist na tleh. saj razumem da se je mogoče naveličal čakati in da sem si po eni strani sama kriva. še vedno si piševa občasno se tudi dobiva ampak v moje srce je prišel prepozno. izgubila sem možnost da bi bila končno srečna -
Tamala_mrha
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 3322
- Pridružen: 21. Okt. 2006 20:23