jullia_ napisal/-a:Evo čisto konkreten primer: Fant mora izpustit trening, da pelje punco na izpit na faks. Ona ima vozniško dovoljenje, ima avto in v končni fazi ima tudi možnost uporabe javnih prevoznih sredstev.
a) Ali to pomeni, da je vožnja eno izmed tistih bolj moških opravil, ona bo pa v zameno likala?
b) Ali je celo njeno življenje prepojeno z vlogo punce, da enostavno ne more za 3 ure pozabit na to, da je nekomu punca in bit samo študentka, ki gre pisat izpit?
ta tvoj primer pa morem komentirat
prav tole je letos naredil moj fant za mene. imela sem zelo težek in pomemben izpit, bila živčna razvalina in res nisem bila za vožnjo. pa sem ga prosila, če bi me peljal na izpit. mi drugače ni problem it na vlak al pa v drugačnih okoliščinah sami vozit, ampak takrat sem si ga želela zraven tudi kot moralno podporo.. in sem mu neizmerno hvaležna, da je šel z mano.
meni to ne deluje kot nesposobnost življenja brez njega..on je pač izpustil trening-itak so takrat bili kondicijski in če v celem mesecu izpusti 1 trening (imajo jih 6x na teden) ne bo zdaj konec sveta.
drugače se mi pa zdi, da je res odvisno kakšna je situacija..pri nama je tak, da neznane kraje vedno iščem jaz in je moj fant precej zgubljen, če je v kakšnem drugem kraju..nima take orientacije in če greva skupaj se avtomatsko zanaša na mene..kr pač ve, da jaz ne grem v neznano brez zemljevida

gume mi pa na primer menjuje on.
malo sem se obesla na primere, ki jih navajaš, ampak se mi res ne zdi, da sva drug od drugega tako odvisna, da ne bi znala drugače živeti, saj se med tednom ponavadi ne videvama in se pač morava zanesti vsak nase.
je pa res, da tud jaz poznam nekaj punc, ki na vsako zabavo (tudi kavico, obisk) s sabo pripeljejo fanta pa magari ta sploh ni bil vabljen, kar se mi res zdi žalostno.
