Naj te ne bo preveč strah, trema bo kar izginila. Bodi to kar si, govori prepričljivo. Pri meni je nekako takole izgledalo: pred mano je še bila ena, in potem so me povabili notri, sem si prezentacijo naložila na računalnik. Me je recezentka vprašala, če sem pripravljena. Vsi, ko so bli notri (moj fant, starši, brat, sošolke, starši in sestra sošolke, ki je za mano zagovarjala), so vstali in recezentka (hkrati predsednica komisije) je začela z mojo predstavitvijo: kje sem končala srednjo šolo, od kod sem doma, da sem opravila vse študijske obveznosti, koliko sem imela povprečja ipd. Potem je dala meni besedo: 10 - 15 min časa sem imela. Ko sem zaključila, mi je komisija (poleg recezentke še mentorica in članica komisije) postavila vprašanja; vsaka eno. Pri recezentki sem se skoraj zmedla, a sem se rešila. Potem so nas vse (same so ostale v predavalnici) poslale ven. In čez ene 2 - 3 min so nas povabile nazaj. Vse 3 so vstale, recezentka pa je začela z govorom, ki se pač je končal, da sem postala diplomirana delovna terapevtka

. Nič takega ni, potem pač sem ponosna sprejemala čestitke. Ju3 pa imamo podelitev

. Nič se ne boj, kmalu bo za tabo in vesela boš, ker je končano. Pa srečno

.