Jaz sem pa tak tip človeka da mi je lažje če nekomu povem, ko se z mojim spičiva. Ne govorim tega kar vsem naokrog ampak svojim dvem najboljšim prijateljicam, ki me razumeta in me dostikrat sam poslušata ker vesta da moram to jezo dat ven...
Svoji mami sem včasih tudi povedala (še ko sem bila skupaj z bivšim) ampak potem pa je bila enkrat situacija ko sva se z zdajšnjim ful spičla. Moj je drugače ful temperamenten in v jezi dostikrat reče stvari, za katere bi mi marsikateri človk rekel, da zakaj sem še z njim. In ko sem mami povedala kaj mi je rekel, mi je rekla naj grem sam stran od njega....midva sva se potem pogovorila, se je opravičil in sva potem furala dalje, moja mama pa še zdej ne more pozabit kaj mi je takrat rekel. Tako da je bla to šola, da mami ne povem čisto več nič glede naju, ker če ga bom enkrat pripeljala domov ne želim, da je pri moji mami že etiketiran.
Drugače pa se včasih potožim tudi njegovmu najboljšmu frendu (mal čudno ja), ki ga pozna že od malega in me dostikrat potolaži k mi reče da nej ne vzamem kake stvari tako za slabo ampak da tak pač je, ko je jezen in da je drugače o.k. dečko.....mi je že dostikrat pomagal, ko sem jaz že obupala.
Pa seveda ne smem pozabit na
moi t, ki me tudi čisto razume, ko ji kaj povem ker ve o čem govorim.
