Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[trapa]

kar hočm povedat je, da večina punc začne mislt/govort grdo o fantu, sam men ta način nikakor ni pomagu, ker sm tko sam še bolj misnla na bivšega...tko da, js pravm da če že mislte na bivšega, mislte pozitivno in to je to, spomin pride in gre in lepo potem lepo naprej živimo življenje...in to kar se da pozitivno

Ko sem bivšega pustila, sem se zavedala, da sem ravnala prav in da ne mislim bit mazohistična, a vseeno so se mi vsiljevale misli na dni,ko sva bila srečna skupaj. Tako sem kar hitro pozabila na vse slabo in se spominjala samo še dobrega... in se zalotila pri razmišljanju, da bi bilo lepo, če bi bila še skupaj...
Zato sem se začela namenoma spominjat vseh slabih stvari. In teh je bilo veliiiiiko. V kratkem nisem niti pomislila več, da bi blo lepo, če bi ostala skupaj.

Danes se spominjam tako lepih, kot grdih stvari in nikogar ne sovražim. Mi je pa takratno začasno sovraženje pomagalo pri prebolevanju.

[Anja86]

ene fante prebolimo prej, ene kasnej....

Zalostno je da obstajajo ene, ki prebolijo samo tako, da dobijo novega. Ce ni novega 5 let bo pa 5 let prebolevala. To so ljudje odvisni od odnosov.

[hruška :)]

ene fante prebolimo prej, ene kasnej....

Zalostno je da obstajajo ene, ki prebolijo samo tako, da dobijo novega. Ce ni novega 5 let bo pa 5 let prebolevala. To so ljudje odvisni od odnosov.

heh, ne vem ne vem...tut sama sm npr. enga fanta popolnoma "prebolela" šele ko sm spoznala zdejšnega enga sm pa prebolela praktično v trenutku...odvisna od odnosa bi bla (po mojem mnenju) če bi po razhodu s fantom mrzlično iskala druzga samo zato da bi pozabila prejšnjega...in mislm da mrzlično iskanje, ki sploh ni bilo iskanje ne traja 3 leta

lp

[my_self]

ah, take zveze nimajo prihodnosti. bolj malo ljudem uspe če skačejo iz ene zveze v drugo oziroma prebolijo prejšnjo osebo z novo..
to je, če mene prašate laganje samemu sebi. človeka moreš znat prebolet SAM, ne pa tko da maš nekoga zraven.

[_vampirk'ca]

ah, take zveze nimajo prihodnosti. bolj malo ljudem uspe če skačejo iz ene zveze v drugo oziroma prebolijo prejšnjo osebo z novo..
to je, če mene prašate laganje samemu sebi. človeka moreš znat prebolet SAM, ne pa tko da maš nekoga zraven.

en moj kolega je mel punco en let pa je bil čez en mesec že z drugo, je bil z njo tri mesce pa je bil čez en teden že z drugo, je s to nehal, je zlo hmal hodu že s to, k jo ma zdej pa že tkooooooo dolg, da noben sploh ne pomisl več d bosta kdajkoli šla narazen.in očitno zna on prebolevat sam tko d ma nekoga zraven...in ta, zadnja zveza ima prihodnost.nekateri so pač tut taki.

[hruška :)]

ljudje ki skačejo iz zveze v zvezo se pomoje niti čustveno preveč ne zapletajo...

[jullia_]

Meni se zdi malo smešno, da ene kot edini problem pri prebovevanju s pomočjo druge osebe vidite zvezo brez prihodnosti.
Za moje pojme je problematično že samo dejstvo, da "preboliš" s pomočjo druge osebe. Preboleti pomeni razčistiti sam pri sebi s čustvi do neke osebe in jih pustiti za seboj, ne pa samo prekriti bolečino z nekim novim odnosom in jo tako potlačiti.

[metuljčica*]

Jaz sem bivšega ''prebolela'' še preden sva šla narazen, tako da mi niti ni bilo hudo. Mogoče le prvi teden, pa še to v smislu ''kaj bom pa zdaj počela, ko imam toliko več časa'', pa bližino nekoga in da bi me nekdo objel. Za njim kot osebo pa nisem žalovala, prej si oddahnila.Tudi še nekaj časa nisem bila pripravljena začeti nove zveze, ker sem prav potrebovala nek ''oddih'' in da si uredim misli.
Prav tako vem, da če bi končala z zdajšnjim fantom, še nekaj časa ne bi mogla biti z nikomer drugim. Poleg tega, da bi tokrat najbrž potrebovala kar nekaj časa za prebolevanje.

[*Lara*]

Pri meni je enako kot pri *metuljčici*.
Zvezo sem zaključila pred enim mesecem...in tako kot je bilo pri tebi, metuljčica...ja..čutim olajšanje itd, ker sem bila dobesedno v kletki ...samo...povej mi, metuljčica koliko časa si rabila..da si bila pripravljena na novo zvezo. Namreč...mene je tako strah. Strah me je da bi čas zapravila z nekom, kjer se bo čez nekaj let izkazalo da to ni to... Zdaj sem fanta res ljubila in ga mela rada (prvi resen fant)...brez predsodkov in 100% vse vlagala da bi nama uspelo...a sm se po treh letih zveze morala pobrati stran, ker je bil preveč bolestno ljubosumen. Zdaj pa se počutim tako "bedno", ker z kakim novim fantom je na začetku spet vse tako pod vprašanjem,...vsaj jaz sem pozorna na vse znake..tako telesne kot tudi osebnostne...vse me takoj zmoti..prestraši..odbije...Zdj pa sploh k mam resnio zvezo za sabo in vem kaj iščem. Prej mi je blo tk vseeno k nism niti vedla kaki so fantje, kaj pomeni resna zveza itd...

ZAto me zanima...a je to posledica, da nism še pravljena na zvezo...al dejansko potrebujem le oddih oddih od vsega in bom pol bl na easy gledala na fante...al se morm pa pač prepustiti fantu in it v smislu "go with the flow"..ker jz vse tok preveč že tuhtam na začetku...kaj bi me morebiti lahko pri novem motilo..kako bo v prihodnosti itd...in me pol sam zamori.

[metuljčica*]

koliko časa si rabila..da si bila pripravljena na novo zvezo. Namreč...mene je tako strah. Strah me je da bi čas zapravila z nekom, kjer se bo čez nekaj let izkazalo da to ni to...

Jaz mislim, da sem bila za novo zvezo pripravljena po recimo pol leta. Takrat sem prvič po koncu zveze spet šla z nekim fantom na pijačo in čvek, samo iz tistega tako potem nič ni bilo, ker ne bi funkcionirala skupaj.
Tako da sem potem začela novo zvezo šele po letu in 2 mesecih (z zdajšnjim fantom) - ne, ker ne bi bila prej pripravljena, ampak ker prej nisem srečala takšnega, s katerim bi želela biti.

z kakim novim fantom je na začetku spet vse tako pod vprašanjem,... se mi zdi kot da nimam energije za novo zvezo..al kk naj povem...

Z VSAKIM fantom je na začetku pod vprašajem. Saj nikoli ne moreš vedeti, ali bosta ostala skupaj ali bosta čez nekaj časa šla narazen. Vedno je nek riziko, nikoli nimaš nekega zagotovila.
Jaz bi rekla, da rabiš nekaj časa zase in se ne obremenjuješ s tem, kdaj boš spoznala koga ''primernega'' in kako bo. Koliko časa bo trajalo, pač bo, ta čas pa se posveti predvsem sebi. Ko ga boš in boš vedela, da res želiš biti z njim, pa - go with the flow, kot si sama napisala.

Srečno!

[MIGRENA]

Jaz sem bivšega ''prebolela'' še preden sva šla narazen, tako da mi niti ni bilo hudo. Mogoče le prvi teden, pa še to v smislu ''kaj bom pa zdaj počela, ko imam toliko več časa'', pa bližino nekoga in da bi me nekdo objel. Za njim kot osebo pa nisem žalovala, prej si oddahnila.Tudi še nekaj časa nisem bila pripravljena začeti nove zveze, ker sem prav potrebovala nek ''oddih'' in da si uredim misli.

Isto je bilo pri meni.

Pa tut to prebolevanje, ki traja v nedogled ni več prebolevanje, ampak prej idealiziranje neke osebe s katero nista več skupaj. Če te pa nekdo pusti in noče biti več stabo pa očitno le ni tisti pravi ali pač?!

Sploh pa po tem, ko ma moj bivši po pol leta še vedno neke čustvene izpade vidim kok je težko biti na tisti drugi strani.

[metuljčica*]

^ Ta moj bivši mi je moril še lani, 2 in pol leti od konca.
Ne glede na to, da sem ga dala na ignore oz.blokirala, je uporabil VSE možne variante - telefon - sms-i in klici iz različnih številk, mejli iz raznoraznih naslovov, pošta (edino na vrata ni prišel, hvala bogu!).

Vse kar na ta način človek doseže je to, da si še bolj vesel, da si se ga rešil.

Z idealiziranjem se pa strinjam!

[MIGRENA]

^^ OMG ne me strašit ... in kaj si nardila?

Pr men je zdej ignore faza. Sm razlagala, se opravičevala in skušala bit razumevajoča zdej me pa enostavno že boli ku*ac

[metuljčica*]

Ima tak značilen način pisanja in sem vedno vedela, kdaj je pisal on.
Kaj sem naredila? Nič, ignorirala sem ga. Blokirala številke, pri katere sem vedela, da ima on prste vmes, prav tako mejle (ker mi ni niti najmanj zabavno dobiti 60 mejlov/dan iz istega naslova ali vsaka 2 tedna drug ''skrivnosten'' mejl od osebe, ki ''pozna osebo, ki me pozna'' ipd). Pismo sem neodprto poslala nazaj na njegov naslov.
Žal pa živi dokaj blizu mene in me je vedno, ko grem v njegov kraj naravnost strah, da ga bom srečala.

Mogoče je pri tebi ignoranca tudi najboljša rešitev. Nekaj časa še ima svoje monologe, enkrat pa mora odnehati, ko vidi, da to ne vodi nikamor.

[sončk]

A pa to so začel morit takoj po koncu zveze in še tolk časa nadaljeval? Al po nekem določenem času?
Ker jst mam z enim takim izkušne, da mi je čez 3 leta, po tem k me je prevaru, reku, da me pogreša... Umri no