Hah, kako žalostno in zabavno ob enem

nisem strokovnjak niti nočem bit, ampak še vseeno se držim enega in realnega pravila: vse se začne in konča pri nas samih. Ljudje, k obkrožajo naš vsakdanjik so idealen način, kako brez plačila spoznati sebe. Ko si dovoliš občutit in sprejemeš dejstva, ki na koncu odprejo oči in dovolijo videti, da si velikokrat TI, in samo ti, kriv za določene odzive, si sposoben pričet delat na seb. Ko narediš to prvo fazo, ko ne obsojaš in poskušaš razumet (s tem mislim, da ne nosiš tega občutka v glavi, ampak objema tvoje srce - čustvo, ki je del tebe in ga čutiš, ne ustvarjaš), se odpre nova sfera.
Tu se pojavijo pač obzorja, ki dajo navdih in obup obenem. Je prelep korak.
Moj nasvet: Ko boš sebi dovolila občutit čustva srca in ko jih boš pripravljena sprejeti, boš našla vse odgovore. Laž in upanje, iluzija in domišlija je nekaj, kar NE potencira ljubečega odnosa. Veš, že samo ko si želiš, da bi nekaj bilo, ti ta želja jasno pove, da tega ni. Zakaj upati in seb grenit dneve, ko je pa življenje tako lepo kljub naši zakompleksanosti?