*frisko* napisal/-a:tak je življene
Ja seveda. To ni opravičilo za takšna dejanja.
Sicer pa nisem ljubosumna, pridejo kakšni trenutki, ko mi ni vseeno, ampak se lepo zmeniva in ni problemov. Nisem pretirano romantična, je pa res, da nekako pričakujem od tipa, da bo izviren (npr. pri kakšnem darilu, ki ni nujno romantično, lahko je samo kakšna zajbancija). Sem realna (na trenutke še preveč), ni mi problem priznati napake (kar mi je bilo v preteklosti zelo težko). Po drugi strani pa včasih za čist brezveze jokam (da ne bo pomote, ne zaradi izsiljevanja), kar me tudi blazno moti in delam na tem. V času menstruacije se pa zna zgodit, da me kakšna stvar vrže iz tira, kar me v "normalnem" stanju niti pod razno ne bi. In niti slučajno teh svojih dejanj ne opravičujem s PMS-jem, se zavedam, da bi se lahko tudi v tistem času malce bolj kontrolirala. Zato tudi delam na tem in moram priznati, da se je stvar že malce izboljšala. Seveda pa, vsaka zgodba ima dve plati.
Kujam se ne... rajši se pogovorim z njim. Skregala se nisva še nikoli, ker se vedno znava lepo pogovorit o vsem... Za seks mi ni treba dajat pobud, ker itak že ve, da sem vedno za to. 
... Mogoče mu prevečkrat povem, koliko mi pomeni in kako ga imam rada in kaj mi je na njemu všeč itd... upam, da mu to ne gre preveč na živce... Sicer pa sem mu povedala, da mi ni treba nič obljubljat in da naj bo z mano, dokler mu bo všeč... Pa se ni strinjal in mi je sam od sebe marsikaj obljubil. 
), znam pa biti tudi trmasta in včasih (na srečo redko) ljubosumna. Rada upoštevam tudi njegove želje, saj mi veliko pomeni, da je srečen in nasmejan 
