...ko človek vse skupaj premisli...

[me,myself&I]

Ojla!

Takole je, če imaš 7 prijateljic (oz. 6, ki so sposobne žuranja), in gre vsaka od njih 1-2x na mesec s tabo ven, bi mogla vsako soboto imet družbo za žurat. Mislim, da lahko pričakuješ od njih, da to počnejo vsaj dva meseca (v tem času pa že koga novega spoznaš), kasneje morda malo manj redno. Nič ni narobe, če jim poveš, da rabiš družbo za žurat v tem obdobju - to bi pa ja mogle razumet!!! Sploh ker si rekla, da ste se vmes družile (v parih) in jih torej nisi zapostavljala. Pa tudi, če grejo ven v parih ni nič narobe, če greš zraven (to je rešitev, če jih tipi ne pustijo)... Mogoče pa katera odkrije, da pogreša žuranje. Torej moj nasvet je, da se obrni na njih in jim povej kakšna je situacija.

Druga stvar pa je, če pokličeš koga, ki si ga v tem času zapostavila, pač pogoltni ponos in se opraviči. Reči, da ti je žal in da si spoznala napako, da šele zdaj vidiš, da si želiš se več družit in da če ti da drugo priložnost. Mogoče ne boste šli takoj žurat, ampak poskusit ni greh.

Seveda so potem tu še sodelavke, internetne klepetalnice, kjer spoznaš ljudi in pa aerobike in podobno. Resno, zakaj ne bi izkoristila interneta in spoznala ljudi iz svojega okolja?

Pa še to za vse 'zanemarjene' frende... Povsem normalno je, da imaš za prijatelje manj časa, ko si v zvezi - dan ima še vedno 24ur, ti pa bi seveda rada preživela kaj časa tudi s fantom. In prijatelji, ki tega ne razumejo, ali niso prijatelji ali pa niso še nikoli počeli nič razen frendi+šola. Ker tudi ko si v službi, imaš avtomatično manj časa. Drugo je sicer, če popolnoma zapostaviš prijatelje, ampak če se to zgodi prvič... Pač vsak se zmoti, a ve ste pa tako blazno popolne?! Če se nekdo opraviči in prizna napako, mislim, da mu lahko daš drugo priložnost, če vidiš, da je iskren (ok, ne da vse spustiš iz rok zaradi te osebe, ampak malo časa pa le lahko nakloniš).

[kiny]

Najbl grdo se mi zdi da pač ena kolegica dobi tipa, in svoih frendic skorj ne pozna več, pol pa k je s tipm konc pa kr misl da so vse samo njo čakale, da bojo zdj vse kr skenslale kr so si ustvarle ta čas ko ga je ena zabijala samo s tipm in pol prčakujejo da bojo vse spustile in hodile z njo okol ker je ona pač zdj mogoč glih samska.

To se pa čisto strinjam s tabo ja. Smešne so ženske, ki prebijejo leta in leta izključno v družbi tipa, ker "jim ni do žuranja", "so to že daleč čez", "jim je doma v hanijevem objemu lepše"... (takih je tudi na tem forumu kar nekaj) in v vsem tem času ne čutijo nobene potrebe po druženju z ostalimi ljudmi, ko je pa zveze konec, so pa ogorčene, kako si nihče ne vzame časa zanje, da bi šli skupaj ven.

če bi vse prebrala, vključno z naslovom teme bi videla, da nisem nič ogorčena, ampak sem napako že takoj na začetku priznala

Z moje strani tut ni letel direktno nate ampak na ženske k dejansko to počnejo. Brez zamere. Pa vrjem da sm dobr prebrala tvoj post

[Googi]

Hmmm, meni se je že zgodilo, da me je kolegica za dve leti popolnoma zanemarila, ker je imela tipa. Samo potem, ko sta pa nehala pa sem ji stala ob strani, tako kot če se ne bi nič zgodilo. Ne vem, zdi se mi nesramno, da potem, ko se ji dejansko podre cel svet (seveda če je v centru vedno samo njen tip), da greš pa jo še ti zajebeš. Midve sva se potem pogovorile, je celo sama rekla, da ji je bilo ful čudno spet nazaj v to družbo, glede na to kako nas je zanemarila, ampak a ni ravno to, da oprostiš, dobra lastnost prijateljic?

Trenutno so vse moje prijateljice poparčkane (prav tako tudi jaz) in moram priznati, da se včasih tudi jaz vprašam, kako bi bilo, če bi kdaj ostala brez fanta. Sicer se veliko slišimo, na kofetkih, zvečer na pijači s svojimi tipi, vendar je to čisto drugo kot včasih žuranje s kolegicami. In moram priznati, da mi včasih to kar manjka, čeprav imam fanta.

[jullia_]

Pa še to za vse 'zanemarjene' frende... Povsem normalno je, da imaš za prijatelje manj časa, ko si v zvezi - dan ima še vedno 24ur, ti pa bi seveda rada preživela kaj časa tudi s fantom. In prijatelji, ki tega ne razumejo, ali niso prijatelji ali pa niso še nikoli počeli nič razen frendi+šola. Ker tudi ko si v službi, imaš avtomatično manj časa. Drugo je sicer, če popolnoma zapostaviš prijatelje, ampak če se to zgodi prvič... Pač vsak se zmoti, a ve ste pa tako blazno popolne?! Če se nekdo opraviči in prizna napako, mislim, da mu lahko daš drugo priložnost, če vidiš, da je iskren (ok, ne da vse spustiš iz rok zaradi te osebe, ampak malo časa pa le lahko nakloniš).

Nisem nobena dobrodelna ustanova za ljudi, ki potrebujejo družbo po razpadu zveze. Vsak odnos je treba gradit, vzdrževat in negovat, ne samo partnerske zveze.

Me prav zanima, koliko bi vas toleriralo, da vas tip magari samo 3 dni ne bi poklical. Prijatelji so pa kao dolžni požret vse po spisku, vključno z večmesečno ignoranco in direkt v obraz zabrušeno izjavo, da si trenutno pač odveč, ker tip popolnoma zadošča.
V takem primeru je odnos zame končan. Kaj me briga, kako zaljubljena je punca bila, toliko ponosa pa že imam, da ne bom kar pozabila na vse, kar mi je bilo izrečeno prej, zato ker je zdaj njej žal in dolgčas.

Pa ne mi prosim s posesivnostjo prijateljev. Čisto razumem, da vsi želimo preživljat čas s svojimi fanti. Ampak točno to, dan ima še vedno 24 ur. To znese okoli 720 ur na mesec. In kao si ene od njih ne moreš vzet za prijatelje.
Ne potem jokat, da nihče noče s teboj pohajat. Ljudje niso tako naivni, da ne bi dojeli, da jih kličeš zato, ker te je tip pustil in ne zato, ker si res želiš njihove družbe. Če bi v resnici hotela z njimi ven hodit, bi to namreč počela že prej in ves čas, ne glede na tipa. Tako so pa t.i. prijatelji samo izhod v sili, ker potrebuješ družbo pri iskanju novega tipa po diskačih.


spet: ne leti dobesedno nate, samo post je bil dobro izhodišče

[me,myself&I]

^^ Dobro, če je bil razpad prijateljstva grd, je drugo. Me pa veseli, da si ti tako popolna, da ti ni treba drugim odpuščat njihovih napak.

[jullia_]

Odpustit napako je eno, izgubljat čas s človekom, če veš, da te rabi samo toliko časa, da najde novega tipa, je pa drugo.

[Miss September]

Odpustit napako je eno, izgubljat čas s človekom, če veš, da te rabi samo toliko časa, da najde novega tipa, je pa drugo.

Najprej moraš vedeti, da res to počne- te potrebuje samo dokler si ne najde novega fanta. Kaj pa, če ta prijateljica na koncu res spozna, da je ravnala narobe? Čeprav zelo pozno, spozna pa vseeno? Nekateri rabijo več časa, da ugotovijo, da delajo narobe... Ne moreš nikogar obsojati.

Bi ji odpustila? Govorim samo o odpuščanju, čeprav več najbrž ne boste prijateljice.

[jullia_]

Najprej moraš vedeti, da res to počne- te potrebuje samo dokler si ne najde novega fanta.

Približno enkrat na mesec se odpre takšna tema kot je tale. V vsaki je zastavljeno skoraj identično vprašanje.
Punca neha s tipom, frendov nima, zato nima nikogar, ki bi šel z njo ven. Ven pa hoče it, ker so tam novi tipi.
Ok, tudi če ne gre ven samo zaradi tipov, ampak res hoče družbo, še vedno ostaja vprašanje, zakaj ji prej ni bilo do družbe teh ljudi. Nekoga ne vidiš par let, potem pa kar na celem hočeš z njim vsak vikend ven hodit.
Močno dvomim, da gre v teh primerih za naključno časovno ujemanje konca zveze in njenega spoznanja, da je fajn imet prijatelje.

Bi ji odpustila? Govorim samo o odpuščanju, čeprav več najbrž ne boste prijateljice.

Po mojem pisanju v takih temah bi se dalo mislit, da se s tem obremenjujem 24/7. V resnici na vse skupaj sploh pomislim ne, dokler kdo drug ne začne take teme.
Vse skupaj me ne jezi več, ne preklinjam dneva, ko sva se spoznali. In razumem, zakaj se je takrat tako odločila, ker jo poznam in vem, da ji to, da ima tipa, v življenju pomeni največ od vsega.
Torej bi se lahko reklo, da ji ne zamerim več. Odpuščanje je pa drugo vprašanje, ker furava status quo. Verjetno bi pa morali vsaj govorit o vsem skupaj, da bi prišlo do ene katarze
Ampak, z njenim ravnanjem in mišljenjem se ne strinjam, še vedno mislim, da se je takrat odločila narobe in no way in hell, da jo še kdaj spustim dovolj blizu, da bi me lahko skenslala in ponovno prizadela.

A vidiš, ravno zato, ker jo poznam, lahko zanjo 100% trdim, da bo naslednjič naredila isto (pri forumskih temah pa le z veliko verjetnostjo predvidevam ).

[Tonja]

Človek se mora sam odločit, kaj bo postavil v ospredje in česa ne.

Ko se odloči, da bo v ospredju tip, je (če se zveza konča) brezveze jokat, da je ostal sam in ostamljen, da nikogar ne pozna itd. Konec koncu se je vsak sam odločil za ta korak.

Pri meni so na prvih mestih najbolj pomembne stvari v mojem življenju. In tudi bodo ostale na prvih mestih. Ostalo mi je brezpomembno.

Najbolj važna sem jaz, moje želje in moji cilji. če se pojavi v življenju nekdo, ki igra kontra mojim željam, ga ni več v mojem življenju.

Nikoli in nikdar ne bom in nisem zapostavila moje familije (starši, brata, sestra in njihove prikolice ter podmladki, niti ne sestrične in bratranci tete in strici, s katerimi smo si blizu).

Mene ne moti, če nimam nubenega kolega, nubenega slušatelja, nubenega ne vem kaj. Dokler jaz delam in dosegam, kar si jaz želim in dokler je moja familija srečna, je to to.

Avtorica teme: Ali se navadiš, da si pač sama (ni to nek problem) ali pa si iščeš sorodne ljudi, ne vem, v službi, na faxu, pač kjerkoli že si. Če rabiš prijatelja, ga boš mogla poiskat, na tvoja vrata nebo nihče prišel trkat (razn kaki jehuc )

[no angel]

Se v vsem strinjam z jullio_. Sicer pa, takih tem je že ogromno. Men grejo prav na živce ljudje, ki po razpadu zveze sam jamrajo kak so sami, se mogoč vprašate, zakaj? No, če vam je jasno zakaj, super, ampak js ne bi pričakovala da bi me stari prijatli sprejeli nazaj, bi si poiskala nove in prekleto pazla da ne bom nardila iste napake. Zdej je pač škoda že storjena, js vem da nikol ne bi sprejela take "prijatlce" nazaj, odpuščanje gor al dol, mam vrh glave ljudi ki si jim dobr sam takrat ko te rabijo. Na vse to je treba prej mislit.