Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[veronika_]

super razlagalka!

[Razlagalka]

Hvala, punce moje. :knuddel: :bussi:

[britney20]

Oi! Vprašala bi te koliko dolgo si hodila s tipom in koliko časa še nista skupaj?
Jz k sm vidla bivšega se je ful spremenil zunanjost, notranjost! Pa tudi prijateljica je rekla da se je spremenil. Sm misnla da se samo meni dozdeva.
Bravo punca sam tk naprej men vrjem da ti bo bolje brez njega in srečnejša.(čeprov ti jz to govorim k mi je še zmer bed)

lp

[Aleksa1389]

Lazu laz me,
da vreme leci sve,
mozda sidu i tumore
al LJUBAV NE!!!!!!

[Razlagalka]

Oi! Vprašala bi te koliko dolgo si hodila s tipom in koliko časa še nista skupaj?
Jz k sm vidla bivšega se je ful spremenil zunanjost, notranjost! Pa tudi prijateljica je rekla da se je spremenil. Sm misnla da se samo meni dozdeva.
Bravo punca sam tk naprej men vrjem da ti bo bolje brez njega in srečnejša.(čeprov ti jz to govorim k mi je še zmer bed)

lp

Skupaj sma bila 9 let, zdaj pa sma že skoraj 3 mesece narazen. Res verjamem, da mi je boljše brez njega. In da je njemu boljše brez mene. Zadnje leto se še pogovarjati več nisma mogla-sami prepiri, res, katastrofa. Zdaj sem srečna, ker ni več tiste napetosti, nenehnega kreganja, zasliševanja, poniževanja.....-iz obeh strani. Vem, da sva za konec kriva oba. Pač ni bilo več ljubezni. Vedno bo ostal del moje preteklosti-tiste slabe trenutke bom probala izbristi, dobrih pa se bom z veseljem spominjala.....Sem pa "postala pozorna" na prijatelja, s katerim se poznama že dolgo, tak, da grema na kako pijačo ali v kino...in opažam, da mi ob njemu srček hitreje bije. Ampak, počasi pa na ziher . Verjemite pa mi , punce, nekaj, ko sem ga izgubila, sem imela občutek, da se mi je podrl svet, da zame ni več nič lepega na tem svetu....zdaj še kako jasno vidim, da sem se prekleto zmotla. Vsak dan sonček zame lepše sije in vsak dan je lepši....

[sončk]

Jaja, ful smešn, kako se spremenijo. Pa to nism sam jst k ga vidm u drugačni luči, ampak moj biuši je dejansko uporablu zelo drugačne besede na MSNju, kar jst dost hitr opazm ker sm neke vrste lingvist. Sm mu rekla, pa je zaviju z očmi, ampak prov očitno je blo

Razlagalka, kok dobr, ful sm vesela zate. Pa zame. Pa za ns punce k smo pred parimi mesci tuki jokale pa iskale podporo druga v drugi. Nujno mormo enkrat na kavico. Jst morm priznat, da nimam sploh več občutka, kako bi blo, če bi spet bla z njim/nekom. Včas mi je ful mankal, objemi, pa poljubi pa smsi pa to. Zdej sm zadovoljna in počasi spet prevzemam stvari, ki so me osrečevale, ko nisem bla zalublena.
Npr: Spet sem si začela kupovati National Geographic, ki sem ga preden sem se zaljubila vanj brala kot obsedena. Pol sm pa kr pozabla. Užitek spet najdem v majhnih stvareh in lahko rečem, da sem skorajda srečna. Grenki spomini sicer ostajajo, ampak v sebi sem se pomirila, mu oprostila. Uživam življenje sama s sabo.
Poleg tega oktobra nastopim službo v Parizu

[Razlagalka]

Zdej sm zadovoljna in počasi spet prevzemam stvari, ki so me osrečevale, ko nisem bla zalublena.
Npr: Spet sem si začela kupovati National Geographic, ki sem ga preden sem se zaljubila vanj brala kot obsedena. Pol sm pa kr pozabla. Užitek spet najdem v majhnih stvareh in lahko rečem, da sem skorajda srečna. Grenki spomini sicer ostajajo, ampak v sebi sem se pomirila, mu oprostila. Uživam življenje sama s sabo.

Se podpišem od tole. Res bi se lahko enkrat dobile na kavici. Sončk, iskrene čestitike za službo. :bussi: :knuddel:

[optimistka]

Čau punce

Da še jaz malo izlijem svoje žalostne misli.
Mislim, da sem na dobri poti, da postanem članica zlomljenih src. Po petih letih sedaj čakam kot budala na klic, ki mi bo povedal kakšna je moja prihodnost.
za nama je že dolga pot, polna vzponov in padcev, sam sva se še vedno našla.drug drugmu sva prva resna zveza in se nikakor ne moreva ločiti neglede na to kako slabo nama gre.kr rineva in rineva.

slabo leto nazaj me je pustil, popolnoma nepričakovano, kar me je takrat popolnoma zlomil. brez tablet za pomiritev živcev takrat ni šlo. in nekak sem zvozila ker sva se začela kr kmal spet pogovarjat, se dobivat in sčasoma sva spet začela.

on se je spremenil, jaz pa se nikakor ne morm. očita mi da se v teh 5 mescih odkar sva spet skp nism niti mal potrudla da spremenim svojo "trmo".
včasih k sva se skregala sm se takoj zaprla in težko me je blo prpravt da sm se normalno naprej pogovarjala. problem je bil v tem, ker se je on zelo razpizd.. nad mano in v takih situacijah mi misli niso delale. težko je pametno razmišlat če te nekdo "napada".
vem da je to narobe da sm kr utihnla v takih situacijah sam težko je it čez svoj značaj. in sedaj sem se trudila da ne zablokiram, torej ne teram trme da sm tih, ampak ni mi uspelo se spremeniti dovolj hitro.
on ni več prpravlen tega prenašat, jst se pa tud bojim da bom to svojo lastnost težko spremenila ker v sebi nosim tisti strah iz prvih let najine zveze ko se je velikrat razjezil nad mano.
velik problemčkov mava ampak jaz kar rinem in rinem naprej s to zvezo.
včasih razmišlam o tem da bi blo res najbol pametno da zaklučva in si najdeva nekoga ki nama bo bolj ustrezal kar se karakterja tiče.
ne vem kako bom šla še enkrat čez ta konec ampak sm pa odločena da če bo konec se ne bom več vračala. če konča me zanjga ni več.
Bojim se kako bom prenesla njegove besede da je konec. nočm si nardit sramote tako kot sem si jo slabo leto nazaj ko sm jokala in ga prosila da naj ne konča. tega si ne smem prvoščt.
kako sprejeti konec za katerega je 99.9% možnosti?vse me boli, slabo mi je k sam razmišlam o tem da me je spet "presenetu" s koncem. slab mesc nazaj sem mu rekla da me je strah da bo spet nenadoma končal in on je rekel da zdj ni tko k je blo takrat. ampak spet se je to zgodil.
sedaj čakam in čakam da zvem kako se je odloču .

napisala sm sam prbližno najino zgodbo, dodatnih podrobnosti je pa še milijon..

punce lepo se mejte, že dalj časa sem vas brala in se spraševala kako bi jst odreagirala v vaših situacijah. sam lahko je bit pametn za druge , zase pa je vedno problem najti pravo pot.

se še tipkamo

[Razlagalka]

Optimistka, prav take stvari so se tudi meni dogajale. In ko si z nekom dalj časa upaš in upaš. Skušaj se pogovoriti, vreči odkrite karte na mizo in reši, če se še rešit kaj da. Ne polagaj vseh odločitev nanj. Odločita se skupaj, prej pa se pogovorita. Želim ti vse dobro, pa sporoči kk je šlo. Lp :knuddel:

[optimistka]

hvala razlagalka za nasvete. zdaj ko je spet dan se mi zdi vse skupaj še hujše. včeraj sem ga poklicala ponoči in karkol sem mu rekla kot razlog za moje obnašanje, me on ni razumel.edino kar mi je rekel da se nagiba bolj k temu da nehava in da sem imela dovolj časa da se spremenim. ampak noben mi ne bo reku da se lahk začnem popolnoma drugač odzivat na kreganje v 6 mescih.
ker najino prepiranje je blo kr hudo, žaljenje in metanje preteklosti v obraz. in zdaj je on to res spremenil, tega sem bila ful ful vesela k sm vidla da nama bo pa res ratal tokrat. ampak jst mam v seb tok strahov da se jih le počas rešujem.
prvič ko me je pustil je bilo čist nepričakovano, vsaj zame, on je rekel da se to v njem kuha že dle cajta.sam kot sm že napisala sva se spet najdla. in zdj mi naredi isto. tega ne morm razumet da sm ga spet izgubila.
pogovarjala se verjetno ne bova več ker js kr zmrznem ob takih pogovorih z njim. s komerkol drugim se znam vse pogovort, ker vidm, da me tista oseba razume. z njim pa nikakor ne.
klicala ga zaenkrat ne bom več ker mi bo verjetno spet rekel da se itak nimava kej več za pogovarjat. in ne bom se spuščala na kolena zanjga. to sm si oblubila po vseh tistih solzah k sm jih že prejokala za njim.
ne vem kako bom zdržala še eno rundo. sam z njim bi bla rada in to je to.in mislm da nism slaba punca ker mu puščam velik svobode, mu stojim ob strani in pomagam celi družini če le lahko.in njega mam rada še preveč.

dans bo pa kriza preživet tale dan. najprej sm planirala da po neprespani noči preživim dan v postli ampak sm poklicala kolegico da greve mal po štacunah da se zamotm. sam spet bo pršu večer in mogoče tud njegova odločitev da je konc.

lep pozdravček vsem

[študentka20]

glej če se ne da ničesar rešit,kot tuid sama vidiš,potem je res najbolje da zaključita zgodbo. ker je očitno da je ta zveza za oba preveč boleča in uničujoča. verjamem,da ti je bilo lani hudo,sam si potem ko sta šla nazaj skupaj naredila koraka nazaj. no v bistvu sta ga oba. tako da, zdaj sta na točki kjer je vsega konec. potrudita se samo,da ne bosta imela težkega konca,brez kreganja,zamer. že to ko sta si v ponovni zvezi metala preteklost pred nos je bila napaka. vem da se ne moreš čez noč spremeniti,ker se ne more noben. zato te tudi glede tega ne sme obsojati. zdaj če pa imaš v sebi še vse tiste strahove iz začetka zveze bi bilo fajn če bi mu to povedla pravi čas,samo zdaj se bojim da si malo prepozna.

ampak kot sama praviš,da v tej zvezi oba trpita...tako da je bolje da prekineta! žal tako je.

[optimistka]

Je kr težko to slišat da je konec edina rešitev.
trenutno sam čakam na njegov klic in upam da je mogoče našel upanje za naju dva. na trenutek se že nekak sprijaznim z mislijo da je konec med nama ampak to hitro mine.tok ga pogrešam da me celo telo boli.
čez vikend sva še uživala na morju vendar sem nardila napako. pričakovala sem menstro in par dni prej sm vedno kr mal depresivna, ne vidim nobenih pozitivnih stvari. in rekel mi je čist običajno stvar ampak men se je zdel k da mi je ne vem kaj reku. in sm mu rekla kako me je pogledu grdo.pol sm se spet zaprla ampak sm se trudla da sm se čimprej začela spet normalno pogovarjat. sam težko mi je blo se spravt k seb in vidt da mi ni čist nč hudga reku.ampak mi je ratak, vendar verjetno zanj prepozno.
to se mu je zamerlo in mi je že parkrat reku da čist napačno odreagiram. ugotavlam da takoj k zaslutm da ni kul med nama se postavm v obrambno funkcijo in se ne znam lotiti situacije pravilno. ko mi je omenil da je to problem za naju dva sem začela delat na tem ampak ne rata mi vedno in nazadnje sm ga posračkala na morju.zgleda da zadnjič.
on je res naredu spremembo na seb sam zakaj js rabm tok cajta??sama sm kriva da sm spet v tej situaciji in samo upam lahko da mi bo dal še mal časa da vid da res delam na tem da se spremenim glede tega.

se opravičujem punce za take dolge poste sam morm dat to iz sebe in da vidm če le obstaja kakšna rešitev za naju dva. jst še nism obupala.

papa..

[Barbie_girl*]

ja js sm tut še upala, pa ko je blo use črno na belem, jasno kot beli dan, da ni več skupne poti za naju. upanje itak zadnje umre, tko d tega ti ne mormo očitat, da še kr upaš. sam tut po moje je najbolš, da greš stran od njega in se tolažiš z mislijo, da bo nekoč njemu žal. sama sm po treh mescih zle že čist kul, pač treba si je dopovedat, da je bolš, da je tko, in pol na koncu spoznaš, da so usi tisti, ko so govril take stvari, ko ti je blo najbol hudo, mel prav.

[Razlagalka]

Optimistka, ne razumem najbolj, kak on to misli,da napačno odreagiraš? Vsak človek je svoja osebnost in vsak ima svoj način odreagiranja. Ti imaš pač takšnega. In če mu nisi taka všeč, pač, žal, je on na izgubi. Sigurno ima tudi on kake take točke, ki tebe motijo, pa ga zaradi tega nisi pustila. Še enkrat ti polagam na srce, skušajta se pogovoriti. Če pa to ni več mogoče, tk ko si napisala, da se samo še kregata, pa z dvignjeno glavo naprej. Nekje te čaka nekdo, ki te bo sprejel takšno kot si. Drži se. :knuddel:

[optimistka]

moja reakcija je taka, da se zaprem, zablokiram, utihnem. in včasih se je to vlekl in se z mano ni blo mogoče pogovarjat. to zdj vidim.ampak takrat sm mislna da je vsega on kriv in sm mislna da delam prou da sm jezna nanjga.zdj vem kakšno velko napako sm delala. sam to da se zaprem ne delam zanalašč. taka sm zarad spleta večih okoliščin. kadar je okol mene kreganje, zmrznem. in to sm delala tud pr nama dveh samo da sem zaslutila da sva na poti k kreganju. vem da je to velka napaka.
in ko mi je povedal kaj delam in da to ni v redu, in tud po večih pogovorih z njegovo sestro ki mi je rekla isto kot on, sm začela delat na tem da čimdle zdržim da ne utihnem, da se pogovoriva pa čeprav bolj "naglas". sam včasih pa butne na plano ta moja trma in takrat nastane problem.očita mi zakaj delam to in da mu skoz govorim zakaj mi je to tko reku na tak način. včasih me namreč bolj kot vsebina zmot način oziroma ton glasu. in takrat spet zablokiram in se ne pogovarjam z njim. ker mislm da se bova začela drgač kregat. v bistvu ga pa to da utihnem še dodatno razjezi in kriza je tuki.
za zdaj me še ni poklical, trenutno čutm da se mi bliža kriza da ga noro pogrešam. manjka mi ta bučko .
fant je res dober po srcu in mi je vedno stal ob strani sam ne vem zakaj se je odloču da je pa zdj pol leta zadost, da sm mela zadost cajta da nardim kej na tem.
pozdravček