Želim si met dokončan fax, dobra služba sedanjiga fanta ki bo moj mož, dva otroka (en je na poti), lepa hiška, prijazni sosedje .. + pou živalksega vrta žvali :)
Zadnjič spremenil Trouble, dne 25. Avg. 2008 12:08, skupaj popravljeno 1 krat.
nekje v svojem stanovanju, ki bo veliko in bo v centru mesta...ali pa v kaki lepi hiški v predmestju kakega večjega mesta...imela bom stalno službo v kateri bom uživala..tud plača bo zadovoljivo visoka..imela bom psa (zlatega prinašalca!!!)..otrok verjetno še ne bom imela..poročena tud dvomim da bom..ok to mislim zdaj.. pa rečmo, da bom načrtovala poroko in kasneje otroke torej če povzamem..upam, da bom srečna, zdrava in da bom služila svoj dnar..vse ostalo pa bo pol že prišlo
bolj ko berem komentarje, vedno bolj opažam, da si vse predstavnice ženskega spola predstavljamo isto prihodnost. otroci, službam+dobra plača, stanovanje/hiša in partner. pa morda še kak kuža.
Čez deset let se vidim kot igralka. Moje največje sanje so te, da bi lahko stala na odru ali pred kamerami. Glede na to, kako se mi že uresničujejo te sanje, se zna zgoditi, da mi na celo uspe priti na akademijo. Kdo bi vedel... čas bo pokazal.
Drugače pa... verjetno bom doma, v tej hiši kjer stanujem že zdaj. Zelo nerada se selim, čeprav bi takoj zamenjala hišo v mestu za kako stanovanje v Portorožu. Zelo všeč mi je tudi Rusija, ampak ne pričakujem zadetka na loteriji, da bi mi kaj takega lahko uspelo uresničit.
Sicer sem fenica otrok, vse tja do petega leta. Sovražim razvajene otroke in če bi jaz imela kakega, bi se na vso moč potrudila, da mi ne bi ob vsakodnevnem obisku trgovine tulil na ves glas. Upam samo da jaz nisem bila taka. Ampak se mi zdi, da takrat še ne bom imela otroka. Mogoče enega, ampak... vse tiste porodne bolečine... ljudje pravijo da je vredno ker je otrok nekaj najlepšega, ampak mene boli, če me že mal pocukaš, kaj šele porod. Si ne upam predstavljat. Upam samo, da bo medicina napredovala in da mi bo malo olajšano. Če že bom imela otroke, več kot dva definitivno ne. In najprej si mislim uresničit tiste sanje ki jih lahko, otrok pa je velika obveznost.
Glede fanta. Hja, jaz upam da bom lahko delila svojo posteljo takrat s kakšnim moškim, ki ne bo ena egoistična svinja in bo razumel moje potrebe, tako kot bi jaz lahko njegove. Pač vsi živimo za nekaj in tega ne bi spremenila za to, da bi čez 10 let imela fanta in bajto otrok...
...čez 10 let? Hmmm...ves čas imam v glavi,da bom umrla mlada,da bom umrla kmalu in me to čaka za vogalom. ne vem zakaj,ampak to mislim že od nekdaj.
ok,recimo,da bom dočakala še teh 10let. takrat bom imela 28let,upam da še vedno istega moškega kot sedaj,takrat naj bi bil že moj mož. živela naj bi v lepo opremljenem stanovanju,imela bi otroka in službo katero si želim že odkar pomnim. rada bi imela nekaj svojih zvestih prijateljev,bila bi teta malim nečakom in živela bi lepo,skoraj popolno življenje.
seveda pa vem,da vse ne bo teklo po načrtih,ampak močno upam,da bo življenje čez 10let podobno življenju sedajle. res nočem živet v nekem vojnem času,ko trepetaš za svojimi dragimi in ne veš kaj te čaka naslednji dan.
Se pravi, takrat bom stara 31. Malo manj otročja, kot zdaj. Živela bom daleč stran od kraja, kjer sem zdaj (pa ne da mi ne bi bil všeč kraj, ampak ljudje in vsa rutina in nujno rabim spremembo). Imela eno fajno službico (upam,da takšno kot si želim - čim bolj razgibano). Živela z fantom, upam, da z sedanjim. Če bi me kaj pičlo v teh 10 letih, še mogoče poročena. Čeprav dvomim. Imela že enega otroka in še kakšnega v načrtu. Odvisno od financ. Nasploh bi jih mela kakšne 3, sam so kar velik zalogaj. Pa tud bom imela veliko živali okrog sebe.
Ampak kako bo, nihče ne ve. Poskusi se pa ustvarit najboljše.