freaky napisal/-a:Ja dej no. Potem je isto (ja popolnoma isto), če rečeš, da je itak samo enkrat prevaral in ker tega ne dela stalno, potem ni panike. Pa tud če je "samo" enkrat udaril, ni panike, itak ni nasilen človek.
se tebi zdi enako varanje in nasilništvo s tem da enkrat ko si v dvomu pregledaš telefonski izpisek?no, jst teh stvari nebi primerjala skupaj.
za nasilništvo in za varanje ni opravičila, ampak dejansko se pa tud dogaja da partnerji oproščajo vsegaboga, bodisi zaradi strahu bodisi zaradi ljubezni.
In če nardim en mejhn povzetek iz tvoje primerjave, bi tukej zaključila, da če fant nima nobenih slabih namer, komot lahko odpusti punci, d aje v roke vzela njegov telefonski izpisek.če ji pa zarad tega ne bo, potem pa tle sigurno nekej smrdi umes.
O fak. V današnjem času je pa očitno že pravljica, če partnerju zaupaš in ni potrebno igrati detektiva, da mu lahko verjameš. Ja žalostno je to, da misliš, da je to pravljica. Zame je to povsem obična, normalno delujoča zveza. Kam smo prišli?!
noben ne govoro o detektivskih igrah in o vohunjenju.je pa res da se bere večinoma pravljice.jst nikol ne morem bit prepričana v to, da me moj ne bo nikoli prevaral/zapustil/udaril/tralala.Nikoli ne veš kaj ima človek v glavi in kdaj mu kaj klikne.lahko si še tako prepričan, pa se ubistvu nekega dneizkaže da ga sploh ne poznaš.Tko, da se jst nebi hvalila o nekem tisočprocentnem zaupanju in vsem.Stojim na realnih tleh in se v skladu z realnostjo tudi obnašam.
In še eno glede pogovoralahko se ti z nim pogovarjaš, lahko ga sprašuješ, prosiš, ampak če ti ne bo želel priznat da te recimo vara, potem ti tukaj pogovor ne pomaga čisto nič.
Lahko končaš zvezo in vse.ampak še vedno se poraja prašanje, kaj pa če si se zmotil in na tak način zajebal love of your life čist za brezveze?
Khm, neki nepreišljeno in nedokazano postopat je neumno.
In pretirano zaupanje in slepljenje, ni nič drugega kot zatiskanje oči.
Ja a ni žalostno, da je to že bilo toliko krat povedano, pa še vedno obstajajo zveze, kjer primanjkuje pogovara, zaupanja?? Žalostno, da se to sliši zlajnano.
ravno o tem sem zgoraj govorila.Če ne bo želel povedat in bit iskren, pote tudi pogovor ne pomaga.Komunikacije je lahko velik, ampak še vedno pa pri ljudeh, ne samo pri različnih partnerjih od koga, ampak pri prijateljicah in vseh ostalih, opažam, da jim je iskrenost španska vas.
kr.ena je super povedala. Jaz sem raje klovn v njegovih očeh (po prevari - kakršnikoli njegovo mnenje zame itak ne šteje več), kot pa da imam jaz slabo vest, ker sm brskala po TUJI lastnini. In to je meni pomembno. Ker najprej sem jaz, potem šele okolica. Srečna in pomirjena pa sem lahko samo takrat, ko imam čisto vest. In še enkrat bom povedala. Meni ni problem povedat, kakšen je moj pin, povedat geslo za mail, mu dat mobitel za dolgcajt preganjat (tudi nimam enih sms-ov od prijateljic, v katerih bi se govorilo kaj o intimi, to si itak povemo v živo), ni problema, ker ničesar ne skrivam (vse kar sem jaz naštela, niti ne smatram za neko globjo intimo, zato ni panike). Samo vpraša naj. Je to težko? Seveda pa obstajajo trenutki, stvari, ki so samo moje in ne želim, da kdo vstopa v moj intimen svet. Tudi moj fant ne v določenih momentih. Ker potrebujem tudi prostor in čas zase.
prostor in čas zase potrebujemo vsi.res vsak ima svoj del intimnosti.ampak da bi bile fantove stvari zame tuje stvari in se ničesar nebi smela pritaknit, s takim fantom enostavno nebi bila.včasih potrebujem karkoli, kakršnkoli podatek iz njegovih stvari in precej moteče bi mi blo ga skos nekaj prosjačit, klicat če ga nebi bilo zraven in podobno.Jst s pač tak človek in mi gredo take omejitve na živce in s takim nebi mogla shajat nikoli.kaj pa skupno življenje?se bo tud takrats kirvalo vse skupaj in spraševalo, lahko uno,lahko tretje?v moji zvezi definitivno ne, hočem stoprocentno sporščenost na vseh vidikih.