cukr8 napisal/-a:Jah, kaj pa vem, taki ljudje so baje včasih pravi mojstri v prikrivanju težav / psihičnega počutja.. Ok, socialne fobije ipd. se res ne da skriti, ampak kakšne druge motnje pa lahko spretno prikrijejo pred okolico in si nadenejo vesel obraz, ker se jih nenazadnje tudi sramujejo (lej npr. osebe z motnjami hranjenja, kako dolgo jim to uspeva - npr. navzven dajejo videz popolnosti, v resnici so pa razvaline; ja, tudi to spada pod čustvene / psihične težave)..
kšn že prikrije, prov dost pa ne morš prikrivat.Recimo če se dotaknemo oseb z motnjam hranjenja.Dost je takih oseb, ki imajo "motnje v možganih" ne pa motnje hranjenja.in potem se zarad same pozornosti sami sebe proglasijo za motene, a (pri anoreksičnih&bulimičnih) naokol skačejo v čist pretesnih oblačilcihin tko.No, to ni motnja hranjenja.Motnja hranjenja bo takrat ko boš ti zarad tega čist na dnu in prepričan vase da si grozen in se v skladu s tem tudi obnašal ne pa odil po svetu z miminko a obrazu, waw kolk sm jst lepa.in take potem polnejo abulante+kakšne mamice ki pripeljejo hčerke, ker je pač hčerka suha, mapak je načeloma vse uredu z njo, mamica je pa prepričana da jo bo lihkar pobralo.Ok, ni jim za zamerit, ampak če se mal bolj poglobijo v svojega otroka potem bodo videle ali je res kaj narobe z njim ali ne.
Ja no, glede zapolnjevanja vrst je pa pomoje itak podobno na vseh področjih medicine, ne samo tukaj.. Je pa v vsakem primeru boljša preventiva kot kurativa..
definitivno!
par mescov nazaj je bakica sredi noči fasala hudo negativno reakcijo na antibiotke in smo johitro popokali in peljali na urgenco.
na urgenci v čakalnici je sedelo pred nami sigurno enih 8 ljudi in prav na nobenem ni zgledalo, da bi potreboval urgentno pomoč.brali s revije, se pogovarjali med sabo, smejali...samo zato pač, da verjetno enbi blo treba drug da na šiht. krasno. moja 89 let stara babica je pa čakala v vrsti.No, sej so jo potem glede na starost vzeli pred parimi, ampak useeno.Tist ki pa res rabi pomoč, pa kaj?mora čakat za lenuhi ki se jim ne da na šiht?
. No, vidiš, pol se pa tudi ti lahko uvrstiš na spisek tistih, ki v resnici sploh nimajo težav
načeloma res.ampak jst sm hodila sao po opravičila, sproti še vzela kakšen recept za brezplačne painkilerje, napotnice pa vse stran vrgla in se nikamor ne naročala, tko da vrst zarad mene ni bilo.
da gredo na račun zdranikov napotnice?to vsekakor ni res, ker če bi bilo, verjamem, da nebi bil noben zdravnik, glede na vrsto hipohondrov.
in naj se še dotaknem psihologov ki pojma nimajo.svetujejo ti nekaj kar je najslabše zate.t sem opazila pri psihologu h kateremu hodi kolegica.vsakič ko pride od njega je en dan dobro, ko pa nardi tist kar ji je rekel ej pa vsa povožena.Ampak pač, ne dojame.
jst še vedno mislm, da vsaka malenkost ni za psihologa, še zdaleč ne za psihiatra in za tablete.
kako je s tabo cuker, žal ne vem ker te ne poznam.Če pa imaš stisko, ti pa želim, da bi jo čimprej rešila....