
se vid da so še bolj začetki.
Aloha napisal/-a:Odvisno od dneva, opraukou, situacij.
Kadar gre eden od naju km na (dalšo) pot, je obvezno sporočilce, da je srečno pršou, ko se zgodi oz dogaja kej posebnga (u očeh enga izmed naju), je nujno mal obveščanja, lih tko sva drug drugmu prva u dnevih, ko gre kej narobe, takrat je dobr, da je telefonček (moj in njegou) zmer nekje blizu, izjema niso niti hecna obvestila, kot posledica dobre volje, dougočasnega dne al pa nagajiuga momenta, stalnica je edin "nighty night" pozdrauček, ta se zgodi ne glede na potek dneva.
Z moje strani prhajajo bl esemeski, z njegove klici.
Raj mam pa kšn esemesek/klic mnj, kt pa več. U situacijah, ki niso nepričakovane, nenavadne, zaskrbljujoče in u kerih je zato strah pred tišino odveč.
Tle mislm predusm na grozljivo potrebo po stalnem nadzoru, obvezno preverjanje u intervalih, prirejenih situaciji in men precej nedoumljiu dead line za odgovor, "dve minuti in pou", po preteku sledi naslednji klic/sms, ponovi vajo, ... in po dveh urah nekje na eni kofetki/rekreaciji/tekmi/sestanku/(kjerkoli izven dosega daljnogleda) se ti iz telefona prireži 34 nedgovorjenih in 35 neprebranih![]()
. Ne hvala.