Nekje globoko v sebi se že nekaj časa trudim, da mu oprostim zarad vsega, zarad odnosa, stvari k jih je naredu, ker si včasih predstavlam, da je vse to naredu zato, da bo men lažje. Pa čeprov nekak dvomim, sej ljudje smo egoisti, zihr me ni na zelo grd način odjebu zato, da ga bom hitrej prebolela =)
Ampak mu je ratal, kaj nj rečm. Mesec in pol kasneje ga po eni strani 'sovražim', po drugi strani ga pa počasi pozabljam. Ne vem, če je negativen odnos bolši od pozitivnega, ampak negativen nekak pride skupi v paketu s prebolevanjem. Pozitiven odnos do bivšega men še nikoli ni prinesu miru, najtežje mi je blo, ko sm ga kovala v zvezde in se zvečer jokala. Tko da hvala bogu da mi je bivši dal zelo velike razloge, da ga nekak ne maram več
Pa ne sama sebe prepričevat, da si zdej v temu šitu že tolk časa, da ga ne morš prebolet/odjebat, karkol. Če se maš rada, boš to nardila
Dokler bo mel tak vpliv name, bom še vedno trpela. Pa vem, da sama sebe mučim s tem, ampak ... ne vem no, tok sm zmedena glede vsega. Mogoče bi se pa morala s kakšnim drugim zaplest (čeprou sm proti zavajanju drugih ljudi), pa bi blo bolš ... resnično ne vem več, kaj nej nardim (pač poleg prekinitve stikov in vsega, česar pač ne morm al pa nočem 
