Imate ločene starše?

[matty13]

Po moje lahko vpliva. Ampak prav tako vpliva tudi obratno- mislim, moji starši imajo krasen zakon, sem prepričana, da bosta vedno skupaj in drug drugemu sta prva in edina ljubezen... jaz pa ne vem, če bom kdaj našla kaj tako lepega. Tudi to je lahko breme.
Zdaj sem pa jaz v zvezi z ločenim, ki ima otroka... si me spodbudila k razmišljanju o tem...

LAhko napišem samo HVALA ENAKO

[red*cherry]

dajte mi prosim kak nasvet kaj naj mu rečem, kako naj se obnašam z njimm a nej sploh omenjam ločitev, al pa rajš poskusim razvedrit

Da bi ga poskusla zdej razvedrit, dvomim da ti bo uspelo. Po moje je bolš da če vidš, da je slabe volje, ga mal povprašaš kako se počuti, če komu kaj zameri, kaj on misli o ločitvi, skratka da ga sprašuješ in poslušaš, to je po moje največ. Če boš vidla, da njemu to ustreza. Mu daš kakšno vzpodbudno besedo, in ko bo spoznal, da ma vsaj v redu prijateljico, na katero se lahko zanese, mu bo mal lažje.

[RosaNegra25]

dajte mi prosim kak nasvet kaj naj mu rečem, kako naj se obnašam z njimm a nej sploh omenjam ločitev, al pa rajš poskusim razvedrit

Da bi ga poskusla zdej razvedrit, dvomim da ti bo uspelo. Po moje je bolš da če vidš, da je slabe volje, ga mal povprašaš kako se počuti, če komu kaj zameri, kaj on misli o ločitvi, skratka da ga sprašuješ in poslušaš, to je po moje največ. Če boš vidla, da njemu to ustreza. Mu daš kakšno vzpodbudno besedo, in ko bo spoznal, da ma vsaj v redu prijateljico, na katero se lahko zanese, mu bo mal lažje.

Jaz sem tudi ze trpela zaradi razmer v svoji druzini in verjemi, da lepa beseda oz. da das njemu vedeti, da je nekdo ob njemu, ki ga skusa razumeti - pomeni veliko.

[crazy]

dajte mi prosim kak nasvet kaj naj mu rečem, kako naj se obnašam z njimm a nej sploh omenjam ločitev, al pa rajš poskusim razvedrit

Da bi ga poskusla zdej razvedrit, dvomim da ti bo uspelo. Po moje je bolš da če vidš, da je slabe volje, ga mal povprašaš kako se počuti, če komu kaj zameri, kaj on misli o ločitvi, skratka da ga sprašuješ in poslušaš, to je po moje največ. Če boš vidla, da njemu to ustreza. Mu daš kakšno vzpodbudno besedo, in ko bo spoznal, da ma vsaj v redu prijateljico, na katero se lahko zanese, mu bo mal lažje.

Jaz sem tudi ze trpela zaradi razmer v svoji druzini in verjemi, da lepa beseda oz. da das njemu vedeti, da je nekdo ob njemu, ki ga skusa razumeti - pomeni veliko.

se strinjam!pomeni ogromno!!

[mijau.]

moja dva sta šla tut narazn par mescou nazaj sam me ni nevem kok prizadel ker je tut oči naredu ene take stvari da je izgubu moje zaupanje in spoštovanje.

[matty13]

Mene pa tud nekej zanima...

V mnogih primerih zadnje čase, ostajajo starši skupej samo zaradi otroka, da bo imel lepše otroštvo z obema staršema itd.

KAko pa naj bi to vplivalo na kasnejše zaupanje v zveze? Ker vem, da se te starši full kregajo, ko pa ni več nobene ljubezni med njima. Ali ne bo tak otrok pomislu, zakaj bi šel v zvezo, če je bolje biti sam, kot pa da se nonstop z nekom krega?
Ali mislite, da tak otrok, sploh čuti potrebo po tem, da bi z nekom bil? Zato je pa pomojem v tem času prav težko dobit partnerja za resno zvezo.

[MilkyWay]

V mnogih primerih zadnje čase, ostajajo starši skupej samo zaradi otroka, da bo imel lepše otroštvo z obema staršema itd.

Moja dva sta ostala skupaj samo zaradi naju s sestro in zaradi šibkega finančnega stanja moje mame. In ja...vpliva name... Sama si sebe ne predstavljam v neki dolgoletni zvezi (poroki? No way!), ne predstavljam si, da bi si z nekom morala deliti vse... Celo življenje

Sicer sama sem v zvezi že 3 leta in se imava super. Verjamem v ljubezen, ker sem jo tudi sama doživela, zato ne morem reči, da sta mi starša uničila občutek ljubiti. Nevem pa, koliko časa bo ta zveza trajala... Sploh ne razmišljam na naprej, ker se mojim staršem takšne želje niso uresničile.

Je pa taka zveza mojih staršev vplivala tudi pozitivno name. Trudim se, da ne postanem taka, kot moja mama ali tata. Trudim se biti bolj fleksibilna, kot moja dva, bolj potrpežljiva, bolj razumevajoča... In mi uspeva...

Veš...tudi iz slabih izkušenj se lahko marsikaj naučiš

[matty13]

Res si dobr tole napisala MilkyWay. Lahko ti rečem sam bravo, da si tok dobrega ven iz tega potegnila. Sam bi pa potem tud pohvalila tvoja starša, da sta tok močna karakterja, da sta onadva to vzdržala.

[shanell]

ja sem!

moj fotr je po eni strani ful vredu... po drugi mi pa da samo preživnino..
in vedno govori da on je začel z nule in tako mormo tudi mi...
živim pri mami in mi je ful vredu da ne živimo skupaj delam kaj hočem in doben me ne živcira mami mi je vedno v oporo in me spodbuja

[Laurica*]

Js sm na podobnem položaju, kot MilkyWay .. Moja dva sta skupi še zarad slabe finančne stabilnosti moje mame, pa tud zarad mene in tamalih dveh. Sam u bistvu bi raje videla, da bi bila ločena, ker se še vedno ne razumeta in moram poslušat vse sorte očitkov, poleg tega se še name oba znašata, kot da sem jaz vsega kriva.
Drugače pa res, da imam malo strahu pred zvezo in si želim fanta, ki veliko razmišlja o prihodnosti, ki ne bluzi, ki si želi urejenega življenja.

[MilkyWay]

Res si dobr tole napisala MilkyWay. Lahko ti rečem sam bravo, da si tok dobrega ven iz tega potegnila. Sam bi pa potem tud pohvalila tvoja starša, da sta tok močna karakterja, da sta onadva to vzdržala.

Včasih se še sama čudim, od kje jima toliko moči...In neumne logike. Zadnjič sm lih z mamo govorila, pa mi je rekla: "Če bi se midva ločla, bi tebe in tvojo sestro gledli čudno!" Kr neki! Pa sej zdej je vsak drugi že ločen, pa je to neki čisto normalnega... In ji tega ne morem dopovedat...

[matty13]

Res si dobr tole napisala MilkyWay. Lahko ti rečem sam bravo, da si tok dobrega ven iz tega potegnila. Sam bi pa potem tud pohvalila tvoja starša, da sta tok močna karakterja, da sta onadva to vzdržala.

Včasih se še sama čudim, od kje jima toliko moči...In neumne logike. Zadnjič sm lih z mamo govorila, pa mi je rekla: "Če bi se midva ločla, bi tebe in tvojo sestro gledli čudno!" Kr neki! Pa sej zdej je vsak drugi že ločen, pa je to neki čisto normalnega... In ji tega ne morem dopovedat...

Ma ne sej ima prav. Zdej je vsaki drugi ločen in vsak tretji se sploh poroči ne, ampak takrat je blo to mau drugač. Jest mam fanta, ki se ločuje in ima otroka, pa še zdej, po dobrem letu svojima starima staršema nisem povedala tega. Ker so čist preveč starokopitni in to sta verjetn tud tvoja starša čutila takrat in sta vama hotla to prihrant, ker sej veš kakšni so nekateri.....žal.

[Tamala_mrha]

Po moje lahko vpliva. Ampak prav tako vpliva tudi obratno- mislim, moji starši imajo krasen zakon, sem prepričana, da bosta vedno skupaj in drug drugemu sta prva in edina ljubezen... jaz pa ne vem, če bom kdaj našla kaj tako lepega. Tudi to je lahko breme.
Zdaj sem pa jaz v zvezi z ločenim, ki ima otroka... si me spodbudila k razmišljanju o tem...

Moja starša sta isti primer kot tvoja - dober zakon imata (prepiri so pa itak v vsakem normalnem zakonu kdaj pa kdaj) in sta si prva in edina ljubezen. Že od srednješolskih let sta skupaj, pa še skoraj isto sta stara. Drugače pa je tudi moja sestra isto kot ti v zvezi z ločenim, ki ima otroka, ampak sta že nekaj let skupaj in vse kaže na to, da bosta ostala skupaj, ker se res razumeta. Drugače pa težko rečem ali ima ločenost staršev pri otrocih kakšne posledice oz. vpliv na njihovo mišljenje... različno od posameznika do posameznika. Možno pa je, da kdo ob ločitvi staršev izgubi zaupanje v resnično ljubezen.

[MilkyWay]

Ma ne sej ima prav. Zdej je vsaki drugi ločen in vsak tretji se sploh poroči ne, ampak takrat je blo to mau drugač. Jest mam fanta, ki se ločuje in ima otroka, pa še zdej, po dobrem letu svojima starima staršema nisem povedala tega. Ker so čist preveč starokopitni in to sta verjetn tud tvoja starša čutila takrat in sta vama hotla to prihrant, ker sej veš kakšni so nekateri.....žal.

In tudi zdej (v modernem svetu ) želita to prihranit...Pa jima sploh ni treba, ker to sploh ni več taka tragedija, kot je bla včasih. Pa še mlada sta - mama sploh še nima 40 let... Je mlada in lepa ženska, ki si lahko kadarkoli najde drugega moškega, nekoga, ki jo bo cenil in jo nosil kot malo vode na dlani.
Raje živim samo z mamo, pa sem z njo sproščena, kot pa skupaj z obema in vsak dan samo čakam, kdaj se bosta spet skregala zaradi nekih malenkosti, kdaj bo začela dvo-tedenska tišina, kdaj bo spet kšna nevihta. Bedno mi je, ker se sploh ne znata normalno pogovarjat. Ah...kaj čem govort...Tiste, ki ste v moji situaciji že veste

[netline]

Strah me je, da se mi bo zgodilo enako kot se je moji mamici, da me bo nekdo, ki ga bom neizmerno ljubila, mu zaupala, mu verjela, da bomo lepa družinica, zapustil nosečo in samo, sam pa pobegnil v tujino, brez da bi kakorkoli poskrbel za svojo mlado vejo, ki raste v telesu ženske, za katero po 22 letih misli, da je samo bežna znanka. Nauk zame je, da lahko neki moški tudi po dveh letih prijateljevanja o meni misli, da sem samo znanka. Evo, toliko smo ženske v nekaterih moških očeh vredne. Praktično NIČ.

Kaj pa recimo pot, da bi se sama razvila v tako močno osebo, ki je sposobna preživeti tudi sama zase, če je to najboljša različita življenjske poti? Da bi bila toliko močna, izobražena in delavna, da bi se lahko tudi sama preživela.
Kar se tiče pravnih zadev in premoženja, pa obstajajo tako imenovane predporočne pogodbe. Oz pogodbe, kjer imata partnerja po razpadu zveze to, kar sta imela v začetku. Ostalo se deli proporcionalno temu kolikor je kdo prispeval.