Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
-
- Komunikatorka
- Prispevkov: 254
- Pridružen: 01. Jun. 2008 17:38
- Kraj: Štajerski konec
Stevens, malo so te skritizirale...punce, fant je čisto ok, ampak smo ga uspele prepričati,da naj ji ne piše. Očitno pa je alkohol zameglil razum, pa je spet.
Uršika, res je, ob njem sem odrasla in se izoblikovala. Za vedno bo ostal v mojem srcu....jao, najprej, ko sma šla narazen je govoril, da noče, da taka zrela punca, brez pubertetniških for, odide iz njegovega življenja, zdaj pa mi že želi srečo z drugim....težko je sprejeti, skoraj nemogoče, ampak, če bom hotela kadarkoli sploh zaživet bom morala. Ampak res je hudo. Včasih me zajame taka bolečina, da lahko samo ležim in jokam....včasih je malo boljše, si mislim, ok, te pa že tak hoče, kaj ga naj prosijačim za ljubezen....vsi vemo, da to ne gre..in prav je imel Dr. Freud, ko mi je pred časom napisal, da misli, da pravo prebolevanje šele prihaja.Mislim, da sem na dnu. A že zavedanje da sem na dnu je nekaj vredno. Tako vsaj zbiram moči, da pripležem vsaj na prvo stopnico poti na vrh....upam, da bo kmalu boljše...tako sem že utrujena, razočarana od vsega...
Uršika, res je, ob njem sem odrasla in se izoblikovala. Za vedno bo ostal v mojem srcu....jao, najprej, ko sma šla narazen je govoril, da noče, da taka zrela punca, brez pubertetniških for, odide iz njegovega življenja, zdaj pa mi že želi srečo z drugim....težko je sprejeti, skoraj nemogoče, ampak, če bom hotela kadarkoli sploh zaživet bom morala. Ampak res je hudo. Včasih me zajame taka bolečina, da lahko samo ležim in jokam....včasih je malo boljše, si mislim, ok, te pa že tak hoče, kaj ga naj prosijačim za ljubezen....vsi vemo, da to ne gre..in prav je imel Dr. Freud, ko mi je pred časom napisal, da misli, da pravo prebolevanje šele prihaja.Mislim, da sem na dnu. A že zavedanje da sem na dnu je nekaj vredno. Tako vsaj zbiram moči, da pripležem vsaj na prvo stopnico poti na vrh....upam, da bo kmalu boljše...tako sem že utrujena, razočarana od vsega...

-
- Kofetarica
- Prispevkov: 553
- Pridružen: 10. Sep. 2007 11:21
- Kontakt:
razlagalka: verjamem da si na tleh,sam kot sama praviš da že samo tvoje zavedanje, da si na tleh je dobro! oz. je še en korak do konca. težko je,samo boš zmogla. ti daj samo ven iz sebe vse kar čutiš. piši,joči,kriči, tebi blazino...vseeno kaj,samo v sebi ne zadržuj. pa definitvno ne se delat močne in dat na sebe masko,da ste kako prebolele,ker je to še slabše in potem definitivno vse pride od zadaj! vedno. lepo počasi naprej ne hitet nikamor,ste v fazi prebolevanju,tako da se posvetite samo samim sebi,pa boste vidle da bo svet takoj lepši! 

življenje je igra,igraj jo,
življenje je izziv,sprejmi ga,
življenje je iskanje,razišči ga,
življenje so sanje,uresniči jih. (sai baba)
življenje je izziv,sprejmi ga,
življenje je iskanje,razišči ga,
življenje so sanje,uresniči jih. (sai baba)
Meni je bilo včasih prav vseeno oz. ob končani zvezi nisem toliko trpela, sem potočila kakšno solzico, ampak v roku enega tedna je bilo vse v redu. Po tazadnji končani zvezi sem in sem še vedno pa bila ful prizadeta. Pomoje za to ker sem se na njega ful navezala, sem uživala v času ko sva ga preživela skupaj in sem mislila da sva enostavno sorodni duši. Prizadelo me je ker je zvezo nenadoma končal, ter navedel za konec res absurdne razloge. Ostala sva prijatelja, toda se kakšne tri tedne po končani zvezi nisva veliko slišala in tudi mislila sem da sem ga prebolela. Toda ko sva se po treh tednih znova srečala, preživela skupaj 3 ure, se spet odlično ujela, dejansko je bilo tiste 3 ure isto kot včasih ko sva bila skupaj, so pri meni spet na plan prišla stara čustva in upanje, da mogoče pa bova ponovno skupaj. Šok sem doživela par dni zatem, ko sem izvedela da ima novo punco. In mogoče mi bo ravno to dejstvo, da ima novo punco, da je z drugo srečen omogočilo živeti naprej in ga pozabiti. Zaenkrat se ga kar izogibam, ker želim čim dlje časa preživeti brez kontakta z njim, da ga dokončno prebolim, da ne bodo slučajno pri ponovnem snidenju spet na dan prišla stara čustva. 

študentka20 napisal/-a:vseeno kaj,samo v sebi ne zadržuj. pa definitvno ne se delat močne in dat na sebe masko,da ste kako prebolele,ker je to še slabše in potem definitivno vse pride od zadaj! vedno. l
Jst mislm (upam), da se ne delam močne.. Ker evo, minil je že več kot mesec in vse do prešnjega tedna mi je blo kot v peklu... Nisem mogla spat, mislila sem nanj skoz, vsako noč zaspala v solzah, si postrigla lase, premaknila pohištvo v sobi... V glavnem ful takih norih stvari. Tko da upam,da je ta čas za mano - mi je še težko včasih, se ne bom lagala, da ni. Ampak je pa ful lažje, on si pa sploh ne zasluži tega... sm pa zlo trmasto dekle in se držim pr svojemu =)
kokica87 :bussi: mislim, da se ni dobro dobivat po končani zvezi... res ne vem, kako enim, ki majo skupne prijatelje pa to, uspeva... jaz hvala bogu tega (skorajda) nimam.
-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 2
- Pridružen: 21. Jul. 2008 13:26
-
- Kofetarica
- Prispevkov: 553
- Pridružen: 10. Sep. 2007 11:21
- Kontakt:
Nu$k@ napisal/-a:2 MESECA SEM ŽE BREZ NJEGA!!! vsak dan ga pokličem, se mu jokam, želim si da bi se pogovarjal z mano. pa si nikoli ne vzame časa. rečem mu če gre na kavo in me pokliče šele takrat ko je on z svojimi na kavi in naj pridem tja če se hočem pogovort. Vnjegovi družbi se pa že tako ali drugače slabo počutim in sem samo tiho. Vsak dan kadim travo, da pozabim na njega, vsak dan se jokam vsaj 3 ure, ne hodim več ven, mogoče 2x na teden grem na kavo z prijateljicami, pa še to mi je odveč, ker me zaslišujejo kaj mi je... SOVRAŽIM SVOJE ŽIVLJENJE
evo punce... našla sem svoj post v tej temi....
bilo mi je grozno hudo. 3 mesece samote, jokanja, depresije, tečnarjenja, klicanja bivšega.... potem pa je on odpotoval za en mesec. takrat sem se odločila, da grem ven, pozabim na vse kar je bilo, sama sebe prisilim da se znorim. in res... prijatelj, ki mi je pomagal skozi vse to, je zdaj že 8 mesecev moj fant

bivši fant je bil... prasec. (pa da nebo zvenelo tako domače vam povem.... medtem ko sva bila skupaj, je pri njemu spala bivša punca, on je šel z neko kolegico na smučanje za cel teden, neki prijateljici je poslaL sms z vsebino: princeska moja, prideš danes k meni? in vse to skupaj je on rekel da je to nekaj normalnega, da on mene ne vara in da naj mu zaupam. in ja.... LJUBEZEN JE SLEPA. žal sem bila tako slepo zaljubljena, da nisem videla kaj se sploh dogaja. pa sem ga zdaj, ko je imel ravno rojstni dan, povabila na sladoled, pa sem mu povedala vse.... sem mu povedala kakšen pes je kako nagravžno je delal z mano in vendar da mu oprostim. punce... fant se mi je zjokal in odšel z sklonjeno glavo. in rAvno danes sva se spet dobila, se pogovorila in mi je povedal da če bi lahko zavrtel čas za 3 leta nazaj, bi mi rekel: jaz sem garjav pes, ki zajebem kar se da.
punce... vse kar je treba narest da preboliš bivšega, je treba nekomu zaupat. če vam bo lažje se lahko tud men preko zs.
prijatelji so zato, da si medseboj pomagajo
to mi tudi ne bo nikoli jasno, kako si nekateri hitro najdejo partnerja po koncani zvezi?? ze naslednji dan, teden... obupno. pa kje najdejo te partnerje tako hitro?
jaz bi rada bila sedaj sama nekaj casa... da se razvajam, mam denar zase, cas zase in za moje ljudi... sploh pa glede fantov ni neke izbire... mogoce 1 na 20.
jaz bi rada bila sedaj sama nekaj casa... da se razvajam, mam denar zase, cas zase in za moje ljudi... sploh pa glede fantov ni neke izbire... mogoce 1 na 20.

Ponavad poberejo kšne kurbice, k so se jim do takrat nastavlale in so oh in sploh hepi d majo novo igračko v postelji
jst mam tud zdj čas zame, čeprov mam enga ogledanga, mislm stvari vzet zelo naizi. pa itak mam zdej maturo, tko d fokusiram svoje misli na habsburško monarhijo
po tem pa, kar bo bo.... Me pa ogromno število tipov napada odkar sm samska, pa se mi niti ego ne dvigne zarad tega
ker so res nadležni in ne razumm, kako lahko pričakujš, da bo en kr v novo zvezo skoču takoj no... sori, jst pač nism tak debil d bom to delala in niti ne potrebujm tipa, da bi se počutla samosvoja oseba... eni pa to dejansko pričakujejo od tebe... lajk če sm 19 let zdržala brez tipa bom pa še kšn mesec no.
dons sm poslušala neko lepo pesem, od nikolovksega, pa sm zašla vn neko čudno stanje in sm spet dobila solzne očke... pa sm si na glas govorila: ne bom jokala, ne bom jokala, pa res nism:) Tko d je dons že 1 tedn odkar nism..

jst mam tud zdj čas zame, čeprov mam enga ogledanga, mislm stvari vzet zelo naizi. pa itak mam zdej maturo, tko d fokusiram svoje misli na habsburško monarhijo



dons sm poslušala neko lepo pesem, od nikolovksega, pa sm zašla vn neko čudno stanje in sm spet dobila solzne očke... pa sm si na glas govorila: ne bom jokala, ne bom jokala, pa res nism:) Tko d je dons že 1 tedn odkar nism..
-
- Kofetarica
- Prispevkov: 553
- Pridružen: 10. Sep. 2007 11:21
- Kontakt:
linkica napisal/-a:to mi tudi ne bo nikoli jasno, kako si nekateri hitro najdejo partnerja po koncani zvezi?? ze naslednji dan, teden... obupno. pa kje najdejo te partnerje tako hitro?
to je samo uteha! verjemi. eni jo pač vlečejo potem še nevem kak dolgo,ker nočejo biti sami,eni pa kaj hitro ugotovijo da v laži ne morejo živeti! čist simpl!

življenje je igra,igraj jo,
življenje je izziv,sprejmi ga,
življenje je iskanje,razišči ga,
življenje so sanje,uresniči jih. (sai baba)
življenje je izziv,sprejmi ga,
življenje je iskanje,razišči ga,
življenje so sanje,uresniči jih. (sai baba)
-
- Komunikatorka
- Prispevkov: 254
- Pridružen: 01. Jun. 2008 17:38
- Kraj: Štajerski konec
to je samo uteha! verjemi. eni jo pač vlečejo potem še nevem kak dolgo,ker nočejo biti sami,eni pa kaj hitro ugotovijo da v laži ne morejo živeti! čist simpl!
[/quote]
Jaz sem jo vlekala (vezo) 1 leto. 1 leto mučenja, nenehnega prepiranja in oddaljevanja. Pa sma prišla do zaključka, da bi morala konati že pred letom dni. Ampak ko imaš nekoga rad, marsikaj odpustiš, marsikatero besedo in dejanje, ki, če bi ga naredil kdo drug, bi dobil po g..... No, zdaj, kot že veste, sem sama, ampak, vsaj nenehnega joka in prepiranja ni. Je žalost, ki pa že na trenutke izginja. So vzponi in padci. Take razlike v razpoloženju, da je kr brezveze. Iz enega ekstrema v drugega. Imam pa srečo, da imam ljudi, ki mi res nesebično stojijo ob strani, za kar jim bom pa res večno hvaležna. Eni izmed teh ljudi ste tudi vi, formaši in formašice. Hvala vam. :knuddel: :bussi:

Jaz sem jo vlekala (vezo) 1 leto. 1 leto mučenja, nenehnega prepiranja in oddaljevanja. Pa sma prišla do zaključka, da bi morala konati že pred letom dni. Ampak ko imaš nekoga rad, marsikaj odpustiš, marsikatero besedo in dejanje, ki, če bi ga naredil kdo drug, bi dobil po g..... No, zdaj, kot že veste, sem sama, ampak, vsaj nenehnega joka in prepiranja ni. Je žalost, ki pa že na trenutke izginja. So vzponi in padci. Take razlike v razpoloženju, da je kr brezveze. Iz enega ekstrema v drugega. Imam pa srečo, da imam ljudi, ki mi res nesebično stojijo ob strani, za kar jim bom pa res večno hvaležna. Eni izmed teh ljudi ste tudi vi, formaši in formašice. Hvala vam. :knuddel: :bussi:
-
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1030
- Pridružen: 08. Jul. 2006 10:02
- Kraj: Maribor
^^ ja to vlečenje je totalni nesmisel...jaz vsem toplo svetujem, da ko zveze ne gre več furat, prekinejo. Midva bi bila oba veliko srečnejša, če bi zaključila, ko sva videla da ne gre. Ampak predvsem zaradi mojega strahu pred samskostjo, sem vlekla dve leti, če ne še več. In to so res leta, na katera imam zelo malo lepih spominov. Prepiranja je bilo nenormalno veliko, vsak teden kreg in jok, nikoli nisem vedela, kdaj se bova zares razšla. In tega niti najmanj ne pogrešam.
Houd de wereld tegen