moja starša sicer nista ločena, si pa včasih prou želim da bi bla, čeprov se zavedam da bi se moj lajf krepko spemeniu..
stalno se kregata, zmerjata in ne werjamem da sploh še kej čutta drug do druzga.mislm celo, da ma fotr drugo, pa tut mt že sum!
vztrajata skupi pa sam še zarad mene, pa starih staršev, ker sta ful verna, in bi ju ločitev mojih staršev ful prizadela.
od mojga best frenda starši se lihkar ločujejo ( pa ni sam to, stvar je še vlik hujša, sam to so že preveč osebne stvari). njemu je ob tem res ful teško, ful ga je prizadel.pa kr naenkrt,prav da še kr nemore vrjet d se to res dogaja njemu.pa loh rečem da ni več isti,kokr je biu.čis na začetku je ful joku, in se par dni sploh nisva nč slišala.zdej pa greva na kšno pjačo, sam ni več isti
sva se tut pogovarjala o ločitvi njegovih staršev in js sploh nevem kaj naj mu rečem, da ga vsaj mal potolažm, pa da mu bo lažje

dajte mi prosim kak nasvet kaj naj mu rečem, kako naj se obnašam z njimm a nej sploh omenjam ločitev, al pa rajš poskusim razvedrit
