Knjige/ Razni romani

purple_rain

kr.ena napisal/-a:Malo sem obupala nad to temo Kje ste, knjižni molji?

Jz, jz! Jz berem.

Sicer pa bolj stvari "za duso"(="crap" od literature) in za utrjevanje znanja anglescine. ..in, kot si tud sama rekla, niso vse omembe vredne.

In ravno v to temo bi dala zadnjo knjigo, ki sem jo prebrala..
"Lord Byron's Novel: The Evening Land" - John Crowley
Hmmm.....

Nadvse zanimivo branje in, par dni kasneje, se vedno ne vem kaj naj si mislim..stvar je taka: nekje v Londonu so se najdli stari dokumenti, ki naj bi pripadali Adi Lovelace(hci slavnega pesnika), ki se je zapisala v zgodovino kot so-avtorica prvega racunalniskega programa - preden so racunalniki sploh obstajali. Torej, zdaj imamo te dokumente, ki pa ...so "zakodirani". V cifrah. Za to je "kriva" Ada, ker ni hotel uniciti rokopisa(tudi to ni znano kako je prislo v njene roke) - po ukazu njene mame, Lady Byron, ki se je hotela znebiti vsega moznega kar bi jo se spominjalo na moza, pesnika.. In uglavnem, dokumenti/papirji so najdeni, koda razkrita, in pred nami je zgodba...nikoli objavljena, nikjer prej omenjena - mogoce v kaksnih pogovorih med Byronom samim in prijatelji(kar je spet vse samo domneva).. hec je, da je zgodba precej avtobiografska - veliko elementov v zgodbi spominja na pesnikovo zivljenje in dogajanja v tistem casu (napisana naj bi bila nekje med leti 1812-1822). ..zgodba sama je tudi precej zanimiva in zabavna(lahko bi rekla, da je, med drugim, satira takratnega zivljenja)..
Uglavnem, kolikor sama poznam njegova dela in njegovo, bi lahko verjela, da je roman res njegov..ceprav, po drugi strani je toliko dvomov in toliko neke skrivnosti okoli vsega skupaj, da je mozno, da je vse skupaj ponaredek..

kr.ena

Lidia Jorge: Dolina strasti
Krasna knjiga. Čudovit poetičen jezik, gotovo ima zasluge tudi prevajalka (Blažka Muller Pograjc).
Roman ima 100 kratkih poglavij, najlepše in meni najpomembnejše je prav 50. poglavje ... potem se mi zdi, da proti koncu malo zvodeni. Ampak stil je še vedno lep.

derbaron

Nazadnje sem bral in se nasmejal ob STE ŽE SLIŠALI TISTEGA O PLATONU ... Kako razumeti filozofijo s pomočjo šal https://www.juliadoria.com/default.cfm? ... tikel=3177 " zelo zares in obenem zelo za hec razložila vse, kar moramo vedeti o filozofiji, pa si nikoli nismo upali vprašati."

Lara88

Moj najljubši pisatelj je pa Japonec Haruki Murakami...priporočam, res čudovit stil!

Pa Toni Morrison je tudi odlična

kr.ena

Teodora Dimova: Matere
Odlična knjiga. Če jo bo katera brala, toplo priporočam, da ne preberete spremne besede pred koncem knjige.
Ja, saj mogoče sem sama kriva, ampak ponavadi se v spremnih besedah ne razpravlja o ključnih podatkih. Jaz pač vedno preberem najprej spremno besedo, tale tukaj je pa čisti spojler. :evil:

Uničili so mi pol užitka, ampak kljub temu je super knjiga.
Tudi v recenziji knjige v zadnji Bukli je izdan ključen podatek, brez katerega bi bilo branje veliko bolj zanimivo.
Svinje.

Sicer pa fantastičen stil, kruta vsebina, ... skratka - :gut:

Počasi se lotevam celotne zbirke Euroman. Prav zamikalo me je, da bi si jo kupila, ampak 400€ je tudi za tako ljubiteljico knjig, kot sem jaz, malo preveč.
Odlična ideja, tale zbirka ... 27 romanov iz vseh držav članic Evropske zveze, lepo oblikovana, všeč mi je, ker je na platnici odlomek romana v originalu, da si lahko ogledaš tuj jezik, ... skratka, vsaka čast založbi za idejo in izvedbo.

Mari Akasaka: Vibrator
Če pričakujete pornič, potem to ni za vas. :wink:

Vibrator v naslovu ima drug pomen.
Na začetku je knjiga več obetala, potem mi je malo zvodenelo. Kljub temu kar v redu branje.

Kate Chopin: Prebujenje
Ameriška Madame Bovary :wink:

...
Roman je 1899 povzročil precejšnje zgražanje zaradi opisa vloge ženske v družbi (ki pač ni le vloga žene in matere). Lepo napisano, konec mi ni preveč všeč, ampak to je že stvar okusa in osebne razlage metaforike.
Mimogrede, pravkar sem ugotovila, da je tudi zgornji link za tole knjigo čisti spojler. Mislim, kako lahko izdajo konec? Bi radi prodajali knjige ali ponujali brezplačne obnove na spletu? Če hočete brati knjigo, potem ne berite zgornjega linka - vsaj ne zadnjega odstavka.

Josephina

Jaz sem pa vceraj ponoc prebrala knjigo P.S ljubim te od Cecilije Ahern in je knjiga res vredu, ce se hoces mal zamislit na stvarmi in zjokat.

rachka_

končno mam po par mescih spet čas za knjiiiige waaa.. in zdaj niti slučajno ne vem kaj bi brala..ful sem postala izbirčna.. redkokatera knjiga me še res zasvoji..

trenutno berem Na visokih petah.. in saj sploh ni slaba knjiga..ampak se mi zdi malo plehka..

me pa zanima če berete kaj erotične romane?

trentuno berem še zravn Poželenje in sploh ni slaba..

Channah

Lara88 napisal/-a:Moj najljubši pisatelj je pa Japonec Haruki Murakami...priporočam, res čudovit stil! Pa Toni Morrison je tudi odlična

Se strinjam, Toni Morrison je odlična pisateljica. Najbolj modre oči je njena (za moje pojme) najboljša knjiga je Najbolj modre oči. Knjiga se te dotakne. Tako kot vse njene.

sokolja

Mene zanima kjera knjiga vam je bolj všeč: Prevzetnost in pristranost ali Razsodnost in rahločutnost?

Channah

Prevzetnost in pristranost

*sanja*

Anthony Capella: Okus po ljubezni
:gut:

Smetka_

Jaz sem pa odkrila svojo novo strast in sicer Stephena Kinga in njegove knjige.Ki spadajo pod srhljivke. Tega podrazdelka nisem našla... Zato bom semle napisala.

Stephen King: Mačje pokopališče

Slika

Odlična knjiga, ki me je prepričala,da je moj naslednji cilj prebrati vse Kingove knjige (prevedene in neprevedene). Knjiga govori o zdravniku, ki se s svojo družino preseli v Ludlow,mesto v državici Maine. Vselijo se v hišo ob izredno prometni cesti in se spoprijateljijo z ostarelim parom na drugi strani ceste. Zgodba se zaplete, ko sosed (Jud) zdravniku (Louisu) pove zgodbo o Mačjem pokopališču, na katerem že več kot stoletje okoliščki otroci/družine pokopavajo svoje hišne ljubljenčke....Potem umre Louisov maček...

King je mojster v svoji stroki,res zna odlično pričarat občutek tesnobe in strahu. Filmi, ki so bili posneti po njegovih knjigah pa razen Shawnshank Redemption in The green mile niso vredni počenega groša in niso F od filma. Večina ima prirejeno zgodbo in nasploh ne povzame tistega,kar pričara King sam.

Še ocena: 10/10

kr.ena

Velouria napisal/-a:
Velouria napisal/-a:Trenutno berem We Need to Talk About Kevin avtorice Lionel Shriver. Sicer sem prebrala šele 50 strani, ampak me je že prva stran totalno navdušila! Sploh se ne gre toliko za vsebino, zame je v ospredju avtoričin stil, ki je naravnost fantastičen. Res zna z besedami, tako da noro uživam v njenem izražanju.
Kar se pa zgodbe tiče, gre za Evina pisma svojemu bivšemu možu (sort of). Njun sin je pred dvemi leti ustrelil cca. 10 ljudi na svoji šoli in je zdaj zaprt, ona pa živi sama. Čas si krajša tako, da možu (ki ju je zapustil) piše pisma, v katerih razmišlja o preteklosti in sedanjosti. Predvidevam, da bo skozi roman povedana celotna zgodba, trenutno pa še govori o tem, kako sta se sploh odločila za otroka itd.
Priporočam!!!

Končno prebrano. Knjigo bi lahko sicer prebrala v enem dnevu, ker je fantastična, ampak se je zaradi pomanjkanja časa vse skupaj žal zavleklo. In oh, ko bi po petdesetih straneh vedela, kaj vse me čaka v tej knjigi ... Lahko bi rekla, da je ta knjiga daleč najbolj grozna (zaradi same vsebine) in hkrati najboljša (zaradi sloga). Kakšna kombinacija ... Res, že dooooolgo kakšna knjiga v meni ni vzbudila take čustvene reakcije.
Prvih 50 strani je bilo samo ogrevanje. Takrat Eva v pismih opisuje njuno razmerje in zakaj sta se odločila za otroka (ki si ga ona sploh ni pretirano želela). Rodil se jima je fantek Kevin, ki je bil že ob rojstvu nekaj posebnega. In potem se v pismih spominja vseh grozot, ki jih je Kevin počel skozi leta. Začne se z majhnimi stvarmi, ki v naslednjih letih postanejo prave grozote in se stopnjujejo vse do tistega četrtka - šolsko streljanje. V detajle se ne bom spuščala, če bo slučajno še kdo kdaj bral knjigo - nočem pokvariti "užitka" (oz. šoka).
Konec me je pa noro pretresel, res nisem bila pripravljena na vse skupaj. Še dobro, da nisem brala kje v javnosti, ampak doma, ker sem se zjokala kot že dolgo ne. Sicer bi kaj takega lahko pričakovala, ampak prej niti pomislila nisem na tak razplet - avtoričin slog pa vse skupaj naredi še 10x hujše. Vse skupaj me je totalno pretreslo in mislim, da tega konca ne bom nikoli pozabila.
Še vseeno pa NE razumem, kako ima lahko mama še vedno rada svojega otroka, kljub temu, da ji je totalno uničil življenje?!?!?! Ne razumem ... Oh ja, o tej knjigi bi se dalo še dolgo debatirati.

Primerljivo z Jodi Picoult, čeprav bolj kruto in neposredno, mogoče še celo boljše.

Uf, saj sem že sama skoraj cel roman napisala, lol. Ampak to sem preprosto morala dati iz sebe ... Priporočam!!!

Se strinjam z vsem (skoraj), kar si napisala ... odlična knjiga. Na začetku sem jo kar težko brala zaradi jezika - ali sem se samo jaz privadila stila Picoultove ali pa je tale res bolj komplicirana glede jezika in stila, ampak imela sem težave z razumevanjem. In ker me preveč zanima sama vsebina, nisem hotela izgubljati časa z brskanjem po slovarju.
Tako lahko rečem, da vem, za kaj gre, sam stil mi pa ostaja nedosegljiv - upam, na čimprejšnji slovenski prevod.

Lahko rečem, da nekako razumem Evo ... zakaj ima po vsem tem še vedno na nek način rada svojega sina. On je vse, kar ji je še ostalo(spoiler), poleg tega se čuti krivo, ker ga je zavračala že ko je bil zarodek.
Knjiga postavlja vprašanje ali so nekateri ljudje "slabi" že ob rojstvu ali jih take naredi vzgoja in vplivi iz okolja. Odgovora na to seveda ni. Nekako bi si želela, da je Eva tista, ki je "kriva" - ker če ni, to pomeni, da se tak nasilnež brez čustev lahko rodi komurkoli. In misel na to je strašljiva ...

Sem se pa med branjem tudi spraševala, koliko so Evini spomini realni. Je bil res Kevin kriv vsega, kar ga je dolžila? Njen mož ga je vedno zagovarjal ... ampak ni nemogoče, da je bila resnica nekje vmes. Sploh dolžiti otroka, da je zavračal njene prsi in s tem njo od samega rojstva mi je malo egocentrično.
Razumem in se lahko vživim v njene občutke v nosečnosti (občutek, da ni več gospodarica hiše - svojega telesa, ampak hiša sama, ki gosti neljubega podnajemnika, ...). Prav je, da se kdaj napiše tudi o drugi plati - ne le o vzvišenih in blaženih občutkih v nosečnosti in vsemogočnem materinskem nagonu.
Najbrž ima veliko žensk mešane občutke glede tega. Redkokatera pa tako zakomplicira in zafilozofira kot Eva.
Ne mislim, da je ona kriva, kaj je nastalo iz Kevina. Nikakor ne. Samo želim si, da bi bila ...

kr.ena

Jodi Picoult: Nineteen Minutes
Podobna tematika kot We need to talk about Kevin(glej prejšnji post).
Razmišljam, koliko realnost pisateljice vpliva na obdelavo tematike. Picoultova kot mati treh otrok, za katere vedno poudarja, da so bistvo njenega življenja, razplete zgodbo o streljanju v šoli kot obupan odgovor trpinčenega in zasmehovanega mladostnika. Shriverjeva, ki otrok nima, se zmore spraševati o izvoru zlobe kot take.
Povsem razumem svoje prijateljice z otroki, ki tovrstnih knjig ne želijo brati. Preveč razmišljanja o določenih stvareh ni dobro, če želiš ohraniti zdravo pamet in idealizem pri vzgoji otrok ...

Seveda priporočam tudi Picoultovo ...

kr.ena

Ostale knjige letošnjega poletja:
Diego Marani: Nova finska slovnica
Hugo Claus: Nedokončana preteklost - obe iz zbirke Euroman.
Nič posebnega, zaenkrat iz te zbirke še vedno zmaga Teodora Dimova: Matere (glej nekaj postov gor)

Irvine Welsh: Posteljne skrivnosti kuharskih mojstrov
Priporočam, čeprav bi za moj okus bilo bolje brez bluzenja o urokih. :roll:

John Kennedy Toole: Zarota bebcev
Odlična knjiga, proti koncu se malo vleče ... ampak vmes se moraš neumorno režat temu noremu tipu ...

Lucy Caldwell: Poletje v Belfastu
Prijetno branje brez presežkov ...