Moški zagotovo še obstajajo. Tudi taki, ki so podobni princem na rjavem konju. Samo pogledati je potrebno nanje z drugimi očmi.
Fajn je, da človek najprej sam s sabo razčisti, kaj hoče od življenja, od sebe, od potencialnega partnerja. Potem je super še, če se nauči uživati sam s sabo, ima svoje hobije, itd. ter ne pričakuje od vsakega moškega, da bo potencialni partner.
Napisala si, da je okrog tebe dovolj moških, ni pa takega, ki bi se ti zdel potencialni. Ti pa želiš občutiti zaljubljenost? No, recept za to verjetno že poznaš. Počni kakšne adrenalinske stvari z določenim moškim, spravi se v namišljeno nevarnost, kjer bo rešitelj on ( karkoli ugotoviš, da je povezano z občutkom zaljubljenosti),…
Morda se giblješ v družbi, ker se nahajajo ljudje s podobnimi karakternimi lastnostmi oziroma ti vidiš in privlačiš take. Karakterne lastnosti potegnejo s sabo tudi načine reagiranja, govorjenja, pristopa,…In ker je vse eno in isto ( čeprav na prvi pogled morda ni), ni tiste iskrice, ki bi prižgala metuljčke v trebuhu, ker ni dražljaja za to. Kaj storiti? Ali zavestno iskati drugačne ljudi, kot si jih sedaj ( oz. s katerimi si preživljala čas) ali se postavljati v adrenalinske situacije ali pa, še bolje, spremeniti sebe, svoja pričakovanja, poglede na svet.
Možgani so največja erogena cona povprečnega človeka. Zaljubljenost je v večinski meri odvisna od tebe same. Imaš rada občutek, da se zgodi "kot da bi bilo usojeno"? Poigraj se svojimi možgani. Razen, če tega nekje globoko v sebi nočeš. ( In če se kje deep inside skriva strah pred moškimi, ali pa "izgubo svobode"?) Kaj pa če bi zaužila kakšno substanco, ki sproži občutek zaljubljenosti v možganih? Da ne bi.
Upam pa da veš, da razlika med ljubeznijo in zaljubljenostjo obstaja.
Ps. Srečno pri iskanju viteza na sivem lipicancu, ki ga morda niti ne bo treba iskati, ker bo sam pozvonil na tvoja vrata.
