Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[babe]

Ojla, Razlagalka! Ob prebranem nisem mogla mimo, da ti ne bi kaj napisala. Pred dobrim letom sem tudi jaz ostala sama po 10. letih zveze. Vem v kakšni fazi si sedaj, ko ti duša gnije v telesu, ko te v prsih tišči, kot da ti bo srce odpovedalo. Ko po toliko prejokanih dnevih in nočeh ne premoreš spustiti niti ene solzice za bivšega fanta, ki je bil definitivno debil prvoklasni. Ko se nenehoma sprašuješ kaj si naredila narobe ali je s tabo kaj narobe... Draga razlagalka, s tabo je vse ok! Očitno si bila z nekom (tako kot jaz), ki ti je popil vso življenjsko energijo za jačanje svojega ega. Da je bil samo za to s tabo, ker si se mu smilila - ker plebejec! Sedaj si pomembna samo ti, da se ti življenje obrne v pravo smer. Vem kako ti je, tudi jaz nisem mogla s svojimi prijateljicmi o tem govoriti. Svetujem ti, obkroži se s pravimi ljudmi, ljudmi, ki te polnijo z energijo. Vsi potrebujemo ljudi, ob katerih se počutimo cenjeni in vredni toliko, kot v resnici smo. Ljudi, ki izžemajo tvojo energijo, pa ne spusti več v tvojo bližino. Sama sem na poti svojega prebolevanja spoznala čudovite ljudi, ki so me tolažili, spodbujali. Z eno starejšo žensko pa sem postala prava prijateljica (beri: prej mi je bila neznanka) in sedaj ko je imela ona probleme sem ji stala ob strani. Takrat se je ona pojavila kot angel v mojem življenju, sedaj pa pravi, da sem jaz njen. Vsekakor pa čas celi rane in po določen času boš ugotovila, da te ta tip sploh ni bil vreden. Nekaj časa boli, jokaš, gniješ, si postavljaš 1001. vprašanje (beri: pri meni trajalo skoraj 4.mes), potem se zadeva malce omili, a na koncu boš ugotovila, da je bilo VREDNO! Zato ti želim, draga razlagalka, da ga boš čimprej prebolela! Glavo pokonci, naredi kaj zase, kaj si privošči in ne pozabi, če ti bo kdaj hudo smo tukaj zate!!!

[Razlagalka]

Hvala, Babe moja. Niti misliti si ne moreš, koliko pomeni takšno neodvisno mnenje, sploh pa še , ker si imela podobno izkušnjo. :bussi: :knuddel:

[kajira]

Sem ga že, priznam, pa sem zdaj dobila pod nos, da je bil z menoj zaradi usmiljenja, ker sem se mu smilila, ker baje da vem, da so moje sloze njegova šibka točka.

pa dej no, tip ni resn. Res ti je to reku???? Matr, kok bi ga v jajca kresnla, če bi men kdo kej tazga reku.

vsaj iskren je bil. jst tudi poznam fante, ki se punc niso mogli losat zaradi njihovih solza - vendar niso imeli jajc, da bi jim to povedali. meni se zdi prav, da jo je postavil na realna tla in povedal, kaj dejansko cuti.

[jagodka85]

Ja, to že, da je bil iskren, sam ... ne vem no, če mu ni blo kul, zakaj je bil pol z njo? Ker se je zjokala ins e mu je zasmilla? To je zame nefer odnos

[Smreka]

A to je iskrenost da po nekaj časa nekomu rečeš, da si bil z njim zaradi usmiljenja? Iskrenost je, da z njim nehaš takoj, ker čutiš, da ne moreš bit z njim, ne pa da ga vlečeš za nos.

[*urškica*]

Včasih se ljudje tud čist nenamerno zjokajo,brez želje po manipulaciji.Pač nekateri smo bol občutlivi in nas vsakodnevne stvari vržejo iz tira,pa se solze kr ulijejo.In vrjetn je misla,da ma pr njemu podporo in ji na kraj pameti ni pršl,da ma on občutek,da manipulira z njem.

[Razlagalka]

Nikoli nisem jokala, da bi se mu zasmilila oz da bi ga z jokom izsiljevala, res ne. Sem bolj čustven človek in res se večkrat zjočem. In on ve, da sem jaz taka. Zato se mi zdi še toliko bolj nesramno, da je rekel, da sem igrala na karto njegove dobrote in rahločutnosti. Jaz vem, da res nisem. Jokala sem ker sem bila žalostna in sem z jokom izrazila čustva. In spet jočem, ker sem žalostna, razočarana, ampak jočem sama, da se spet mu ne zasmilim. Nočem usmiljenja!

[britney20]

Razlagalka te čisto razumem glih pred mescom sem končala s fantom trajalo je polovico manja kot pr tebi. Morm rečt da je tudi men srček umru in si res ne predstavljam življenja brez njega. Vem da morm naprej in tokrat brez njega ampak bo nama uspel. Čeprov sm bl človk pesimističn kot optimističn.

[Razlagalka]

Res je hudo, ampak ni druge kot da se poberemo in gremo naprej, novim izzivom naproti, čeprav sem nekaj pametna, pa že celi dan jokam ko dež. Upam, da čimprej mine. Britney, drži se, bodi močna, jaz živim z upanjem, da pa je nekje nekdo, ki je pravi za mene, ki me bo ljubil, imel z mano otroke. In verjamem, da je za vsako izmed nas nekje tak fant. Le poiskat se je treba. Enkrat bo bolečina minila in če bomo imele občutek, da lahko ljubimo in bomo ljubile, bomo, sem prepričana, tudi ljubljene.

[Nadine]

punce vse bo ok, vrjemte, sam usaka rabi določen čas da preboli. jz sm bla s fantom 3 mesece, prebolevala sem pol leta če ne še mal več, katastrofa vem, zdj me je kr sram kako sem lahko zaradi tazga debila porabila tok časa, sj nvem kaj bi blo če bi bla skupi več let... ampak sm tud sama kriva ker sm skos še neki upala. čimprej se je treba sprijaznit s tem da ne bo nič več in si tega tud želet, ker je na svetu še velik drugih fantov ki so boljši. jz sm ubistvu zares prebolela šele ko sem začela spoznavat nove fante.ampak men je ta zveza take posledice pustila da ne morem vrjet še zdj ko mam novega me je tako strah da bo šlo kej narobe, ful mi je dal občutek da sem nesposobna bit v zvezi, ful mam zrd njega tak občutek kot da me bo itak vsak zdj takoj pustu..

[sončk]

Včeraj se je tudi zame vse končalo.. dokončno. Oba sva se v objemu jokala, si povedala da se mava rada, ampak jaz preprosto nisem več mogla tega prenašati... Nisem mogla vsak dan poslušati, kako on dvomi, kako ni prepričan, če sem jaz prava... Želim si nekoga, ob katerem se bom počutila zaželjeno vsak dan, ne pa odrinjeno nekam na rob, nočem se počutit kot najboljša prijateljica ampak kot dekle...

[Gost]

Včeraj se je tudi zame vse končalo.. dokončno. Oba sva se v objemu jokala, si povedala da se mava rada, ampak jaz preprosto nisem več mogla tega prenašati... Nisem mogla vsak dan poslušati, kako on dvomi, kako ni prepričan, če sem jaz prava... Želim si nekoga, ob katerem se bom počutila zaželjeno vsak dan, ne pa odrinjeno nekam na rob, nočem se počutit kot najboljša prijateljica ampak kot dekle...

Sončk (nisem ziher, če si bila ti), a nisi še malo časa nazaj pisala, kako lepo vama je? Mislim, da se spomnim tvojega avatarja in zapisov o tem, kako vama je lušno ...

No, če sta se tako odločila, potem je že prav. Preboleti je sicer težko, ampak bo treba. Srečno!

[sončk]

Saj nama je blo, pri naju je vse šlo nekako v obliki sinusa, pa gor, pa dol... Recimo, ta vikend z njim je bil super, v ponedeljek je bil hladen kot led... Isto včeraj, ko sem prišla do njega je bil spet dobri stari žiga, ko sem bila 1h pri njemu je padel kr v eno stanje.... Ko je blo gor je šlo do nebes, ko je blo dol je bil podn... Dokler ni meni prekipelo Želela sem si le normalnega fanta, s katerim bi se kregala o običajnih stvareh - nisva se, glede tega je bil popoln... ampak njegova glava, mentaliteta, me je preveč ubijala. Zdele tole pišem pa me je strah, da bo bral, ker enkrat je že šel brat moje poste tle gor.

[Gost]

Aja. Sicer ne vem, kako si predstavljaš 'idealno' zvezo, ampak večinoma je nasploh v življenju tako, da gre gor in dol. In, ko si gori, je seveda vse lepo, doli pa grdo. Ni neke filozofije, tako pač je. Ne poznam para, ki bi bil neprestano gor.

Drugo je osebnost človeka, s katerim si, ja. Če nista kompatibilna, je res brezveze. Se je pa treba vedno prilagajat, s komer koli že si ...

Zakaj bi te bilo strah, če bere? Pa naj, saj nisi nič grdega napisala, zgolj dejstva.

[sončk]

Mah vem kako je v normalnih zvezah, ampak midva sva mela take probleme, da jih še midva ne razumeva, kaj ostali....On je pač čuden človek in tak je, o vseh stvareh se sprašuje, po 14 dneh, ko sva bla skupi, mi je že reku, da ga je ful zabederal, ker mu je do mene kr že vse 'navadn' in da zakaj je to tko? Zakaj je on tak? Zakaj se on skoz sprašuje?... Pa 14 dni nazaj mi je reku da sm mu kot prijateljca, prjazna in kul za pogovarjat, da pred spanjem, ko pomisli name, da ne čuti ničesar, pol čez 1 teden (ko sem ga pustila)mi je pa že izlival dušo, kako me ma rad. Sva pol spet nazaj pristala, ker sem mislla, da je res spoznal, kaj čuti.... Ampak včeraj se je spet začelo in mi je prekipelo.
Sva si res kontrast, ampak glede tega je še klapalo. Motilo me je predvsem njegovo nenehno spraševanje o stvareh, še včeraj, ko sva oba čutila, da greva narazn, me je nonstop nekaj spraševal... ko sem v joku hotla vn iz njegovga stanovanja in me ni pustil, me je vprašal 'zakaj te ne morem spustiti?'. Sem mu sam odgovorila: 'ne vem..' in stekla ven... V njegovem življenju sem bla jaz nek svetovalec, podpora, vedno mi je poudarjal, da sem jaz steber te zveze. Vem, da bo pogrešal pogovarjanje z mano, kaj drugega pa res ne vem če. Upam, da sem bila kaj več kot to.
Včeraj je rekel: 'jaz bi šel narazn s tabo, ampak bi te mel tu, na tej postelji za skoz... ' kaj nej si sploh mislim?
Pa čeprav se prepričuje, da me ma rad, ne vem kaj on zares hoče in kaj ima v glavi. Jaz samo vem, da nazaj ne grem, ne glede na količino solz...čeprav ga imam neskončno rada in zdaj vem, da me ma tut on..