srčica*: Preprosto se mi poroka ne zdi bistvo zveze. Če se da, bi preživela tudi brez nje.
Ja...odgovornost. Js se z mojim fantom počutim sproščena. Zdej sm dosti bolj sproščena z ostalimi tipi in me ni sram tudi kdaj flirtat s kom (sam tko, da koga nrdim lačnega, potem se pa umaknem
). Vem, da če bi bla z nekom vezana (zaročena) si tega ne bi upala naredit.
Druga odgovornost je skupno življenje, ki meni sploh ne paše. Ne vidim se, da bi morala živeti z nekom celo življenje (sej sm rekla, mogoče sm premlada). To ni point mojega življenja.
Mogoče sm pa tudi pod vplivom zakona mojih staršev, ker je res polomija. Dobrih 20 let skupnega življenja z nekom (kot moja dva) je dolga doba in za sebe vem, da jih ne bi zdržala. Ker vidim, kako moja dva zaradi tega skupnega življenja ne funkcionirata tako, kot bi morala. Je pa res, da sta bla oba še zelo mlada, ko sta stopila v zvezo in si nisza znala organizirat skupnega življenja.
Zase vem, da z mojim sedanjim ne bi mogla živet, ker je res hujši kot Črnogorc. In se ne vidim v vlogi osebe, ki bi morala celo življenje delati namesto nekoga drugega.
Mogoče pri svojih letih še ne razmišlja o teh stvareh (predvidevam da je tvojih let), čez par let pa...who knows 
... jest bi vrjetno kr vsakmu fantu rekla ne, ker me poroka sploh ne fascinira oz. se mi zdi prej ovira glede na to, če v tistem "za vedno" kaj zaškripa.
Mi dela kr slabo, če pomislim, da bom morala z nekom bit celo življenje (sej vem...sm še premlada 
).
